Alenka Bartl, kostumografka

Slovenski gledališki muzej je nedavno pripravil pregledno razstavo kostumografskega opusa Alenke Bartl – na ogled je bila od aprila do junija 2012 v Narodni galeriji v Ljubljani. Izjemni ustvarjalkin opus, odziv obiskovalcev, pa tudi možnosti, ki jih ponuja svetovni splet, so avtorje projekta spodbudili, da v sodelovanju z zavodom Novi Zato. »podaljšajo življenje razstave« oziroma pripravijo njeno virtualno nadaljevanje.

»Tradicija ni ohranjanje pepela, temveč predajanje plamena.« (Thomas More)

Alenka Bartl ima za seboj izjemno bogato ustvarjalno kariero. Še pred diplomo na Akademiji uporabnih umetnosti v Beogradu je v zgodnjih petdesetih letih prejšnjega stoletja zasnovala prve dramske, operne in baletne kostumografije v Slovenskem narodnem gledališču v Ljubljani – bila je ena prvih slovenskih poklicnih kostumografk z univerzitetno izobrazbo iz likovne umetnosti in kostumografije.

V petinpetdesetih letih je ustvarila več kot 500 gledaliških kostumografij, sodelovala pri kakih štiridesetih filmskih in televizijskih produkcijah ter postavila temelje slovenske katedre za kostumografijo – kot redna profesorica je zaznamovala generacije študentov Akademije za gledališče, radio, film in televizijo ter Akademije za likovno umetnost v Ljubljani.

Znatno je pripomogla k uveljavitvi kostumografije kot samostojne umetniške zvrsti na Slovenskem in tudi v nekdanji Jugoslaviji; prav na njeno pobudo so na Festivalu jugoslovanskega igranega filma v Pulju uvedli zlate arene tudi za kostumografijo.

Kostumske skice Alenke Bartl (v zasebnih zbirkah in Ikonoteki SGM jih je po zdaj znanih podatkih ohranjenih več kot 5000) oziroma njihova upodobitev – dramski, operni, baletni ter filmski in televizijski kostumi – razodevajo inteligentno, instinktivno, pogosto duhovito in radoživo, predvsem pa vselej radovedno in iskateljsko umetnico. V njih je znala hkrati slediti sporočilnosti avtorske predloge, režijski interpretaciji, psihologiji oziroma dramaturški karakterizaciji likov in ujeti tudi značaj interpreta, tistega, ki kostum »nosi«. V skicah (in kostumih) je vedno spretno in premišljeno združevala (umetnostne) zgodovinske sloge, ki jih je narekovala predloga, z estetiko časa, v katerem je gledališka oziroma televizijska ali filmska stvaritev nastala.

Alenka Bartl je s svojimi stvaritvami sodelovala na številnih pomembnih domačih in tujih festivalih in razstavah (ob Praškem kvadrienalu velja omeniti vsaj še odmevni mednarodni razstavi v Tokiu in Šanghaju) ter zanje prejela številne nagrade in priznanja, med njimi nagrado Prešernovega sklada (1972) in Prešernovo nagrado za življenjsko delo (1989). V letošnjem letu je prejela tudi pomembno slovensko priznanje za filmsko ustvarjanje, nagrado Metoda Badjure za življenjsko delo.

Slovenski gledališki muzej je v sodelovanju z Narodno galerijo v Ljubljani nedavno pripravil pregledno razstavo Alenka Bartl, kostumografka – na ogled je bilo 355 kostumskih skic in 15 kostumov. Z e-razstavo želimo »podaljšati življenje razstave« oziroma razširiti izbor na približno 550 skic.

Virtualna razstava seveda ne more nadomestiti gledalčevega enkratnega in neponovljivega doživetja, ki ga omogoča »fizična« postavitev, ogled originalnih umetnin v realnem prostoru in času, a ima tudi prednosti: nudi oddaljen in časovno prilagodljiv pristop do umetnin, običajno doseže širši krog občinstva (pogosto tudi uporabnike, ki sicer niso obiskovalci muzejev in galerij), ponuja udobje ogleda »iz naslanjača«; postavljavci lahko razstavo neomejeno dopolnjujejo, nadgrajujejo in njene elemente povezujejo z drugimi spletnimi vsebinami. Digitalizirane skice ostanejo del svetovnih spletnih zbirk; prav s svojo široko (lahko bi rekli demokratično) dostopnostjo pripomorejo k poznavanju in zavesti o slovenski gledališki in sploh kulturni dediščini ter jo povezujejo z drugimi ustvarjalnimi dosežki sedanjosti in prihodnosti.

 

E-razstava: Slovenski gledališki muzej (zanj: Ivo Svetina) in Novi ZATO. (zanj: Samo M. Strelec) | Odprtje: 25. oktobra 2012, Borštnikovo srečanje, Maribor | Kustosinja razstave: mag. Tea Rogelj 

Izbor skic: Alenka Bartl in Tea Rogelj | Računalniška zasnova digitalnih zbirk in virtualne razstave na portalu www.sigledal.org: Gregor Matevc | Identifikacija in popis skic: Ana Perne in Tea Rogelj | Digitalizacija: Dušan Nelec | Lektorica: Jana Lavtižar | Prevajalka v angleški jezik: Maja Visenjak Limon

 

O projektu in razstavi v Narodni galeriji | Podrobnejši podatki o skicah | Alenka Bartl Wiki - sigledal.org | Radijski intervju z Alenko Bartl | Intervju z dobitnico Badjurove nagrade | Radijski intervju z dobitnico Badjurove nagrade