bsobotah ob 17. ter ob ned

OPAZKE O MESTNEM GLEDALIŠČU LUTK V LJUBLJANI

Mestno gledališče lutk, ki se je to leto uveljavilo z Levstik-Šornovo igro »Martin Krpan«, je za zdajzaključilo svoje delo.Prizadevanje požrtvovalnih ljudi okrog tega gledališča zasluži vse priznanje. Pravgotovo letošnji »Martin Krpan« še dolgo ne predstavlja »zadnje besede« tega gle- dališča. Že sama dramatizacija »Martina Krpana« doslej še ni nikomur uspela po- polnoma zadovoljivo. Mogoče bi lahko vprav lutkovni oder lahkoosredotočil spor najprej n. pr. okrog soli, nato okrog po- drte lipe in tako — s čisto lutkarske strani — pokazal razliko med zdravim ljudskim smislom za vrednost predmetov in med ozkostjo im cesarsko birokracijo. Prav predmeti so v >Masrtinu Krpanu« silno zgovorni (sol, vreče, sekira, lipa, kij itd.) in nemajhno vloso ima sloveča Krpanova kobila, ki pa je v omenjenih predstavah prišla prav lepo do izraza, Vsekakor bi verjetno ob zgovornosti takih navideznih malenkosti »Krpanov lik« pridobil, Tako, kakor je zdaj, je ostal še takorekoč v vseh dramatizacijah junaški, pa vendar sorazmerno neplastičen in celo do. neke mere pasiven.

Omenjenim nedostatkom se tudi Šor- nova dramatizacija ni čisto ognila. Lahko bi tudi razpravljali o medsebojnem. raz- merju posameznih oseb, ki pri lutkah ne sme prekoračiti neke srednje mere, in o inscenciji, ki bi bila lahko cesarski dvor prikazala najbrže z neznatnimi sredstvi precej bolj sijajno in o sami predstavi, ki je imela vsekakor predolge pavze.

Vendar se- pa mestno gledališče oko- rišča z vsemiizkušnjami, zdaj celo teme- ljito preureja oder. Vsekakor je samo mestno lutkovno gledališče nova in dra- gocena pridobitev mesta Ljubljane. Moči, ki jih ima in prizadevnost.te nove in v javnosti še premalo opažene ustanove so porok, da bo tehtno prispevalo k nadalj- nemu razvoju slovenskega lutkarstva, ki mu je tudi v sami Ljubljani vojna priza-dela občutno škodo. BR.

leljah 5 ib. dopoldne. BE redi

OBZORNIK1950 [št 6-7

LP 22. APR.i

ia

950