Nevihta, MGL, 2011, Fotografija 17
Prenesi: 640x480 (190 KB) 1024x768 (436 KB)
Metapodatki
Nevihta, MGL, 2011, Fotografija 17
Čeferin, Barbara, fotografka
Ljubljana, Mestno gledališče ljubljansko, 22.11.2011 (Datum nastanka, inferred)
Boris Ostan (Savel Prokofjič Dikoj), Boris Kerč (Šapkin), Jaka Lah (Vanja Kudrjaš), Alja Kapun k.g. (Varvara), Jožica Avbelj (Marfa Ignatjevna Kabanova), Nika Rozman (Katerina), Maja Boh (Glaša)
Režiser Jernej Lorenci, premiera 24. novembra 2011, Mestno gledališče ljubljansko Strokovna žirija FBS 2012 je Niki Rozman za vlogo Katerine podelila nagrado za mlado igralko: »Doslednost, s katero Nika Rozman v Nevihti utelesi Katerino, je naravnost osupljiva. Od začetka pa do konca uprizoritve obvladuje vlogo, ne da bi se pri tem kakor koli 'zaprla'. Nasprotno: prav izogibanje patosu in melodramatskim izlivom ji omogoči, da njen lik zaživi v vseh značajskih in čustvenih niansah. Katerina Rozmanove tako kljub historičnemu zgodbenemu okviru ne deluje anahronistično, temveč skrajno sveže in sodobno. Njena tragičnost ni nekaj, kar bi gledalcu dovoljevalo distanco, temveč ga presune tukaj in zdaj.«
still image
fotografija
5616 x 3744 slikovnih pik
born digital
image/jpeg
arhiv MGL
Pri pridobivanju tega gradiva je posredoval Slovenski gledališki inštitut.
Raba gradiva je dovoljena izključno za osebno uporabo ter za namene raziskovanja in izobraževanja. Vsakršna drugačna uporaba vsebine je prepovedana in se lahko kaznuje v skladu z veljavnimi predpisi.
Čeferin, Barbara, fotografka
Ljubljana, Mestno gledališče ljubljansko, 22.11.2011 (Datum nastanka, inferred)
Boris Ostan (Savel Prokofjič Dikoj), Boris Kerč (Šapkin), Jaka Lah (Vanja Kudrjaš), Alja Kapun k.g. (Varvara), Jožica Avbelj (Marfa Ignatjevna Kabanova), Nika Rozman (Katerina), Maja Boh (Glaša)
Režiser Jernej Lorenci, premiera 24. novembra 2011, Mestno gledališče ljubljansko Strokovna žirija FBS 2012 je Niki Rozman za vlogo Katerine podelila nagrado za mlado igralko: »Doslednost, s katero Nika Rozman v Nevihti utelesi Katerino, je naravnost osupljiva. Od začetka pa do konca uprizoritve obvladuje vlogo, ne da bi se pri tem kakor koli 'zaprla'. Nasprotno: prav izogibanje patosu in melodramatskim izlivom ji omogoči, da njen lik zaživi v vseh značajskih in čustvenih niansah. Katerina Rozmanove tako kljub historičnemu zgodbenemu okviru ne deluje anahronistično, temveč skrajno sveže in sodobno. Njena tragičnost ni nekaj, kar bi gledalcu dovoljevalo distanco, temveč ga presune tukaj in zdaj.«
still image
fotografija
5616 x 3744 slikovnih pik
born digital
image/jpeg
arhiv MGL
Pri pridobivanju tega gradiva je posredoval Slovenski gledališki inštitut.
Raba gradiva je dovoljena izključno za osebno uporabo ter za namene raziskovanja in izobraževanja. Vsakršna drugačna uporaba vsebine je prepovedana in se lahko kaznuje v skladu z veljavnimi predpisi.
