Finžgar Fran Saleški

MAKALONCA

Lutkovno gledališče Ljubljana
Datum premiere: 27. 9. 2012, LGL, veliki oder
Dramatizator: Eka Vogelnik
Režiser: Eka Vogelnik
Likovna zasnova: Eka Vogelnik
Dramaturg: Blaž Lukan
Glasba: Brina Vogelnik
Lektor: Tatjana Stanič
Asistenca režije: Brane Vižintin
Oblikovalec luči: Kristijan Vidner
Tehnologija lutk: Mitja Ritmanič
Glasbeno spremljanje: Boštjan Gombač
Glasbeno spremljanje: Janez Dovč
Glasbeno spremljanje: Žiga Golob
Glasbeno spremljanje: Blaž Celarec

Vloge:
Klemen Janežič - Petrus
Maja Kunšič - Makalonca
Matevž Müller - Vitez od zvezd, kovač, kralja, cesar
Urška Hlebec - Kraljica, Pastirica

Število aktivnih sezon: 1

Vse ponovitve

  • Število ponovitev: 66
  • Število ponovitev na gostovanjih: 12
Ponovitve po sezonah
2012/2013
  • Število ponovitev: 66
  • Število ponovitev na gostovanjih: 12
  • Kraji gostovanj: 12 (5 x Murska Sobota, Mežica, Kranj, Koper, Deskle, 2x Nova Gorica, Maribor).

Vsi gledalci

  • Število gledalcev: 11735
Gledalci po sezonah
2012/2013
  • Število gledalcev: 11735
  • Število gledalcev na gostovanjih: /

Opombe:

Izdelava lutk, scene in kostumov: Sandra Birjukov, Iztok Bobić, Jože Lašič, Mitja Ritmanič, Milenko Pavlovič - Šentjakobsko gledališče, Zoran Srdić, Tamara Ševčnikar, Marjeta Valjavec. Izdelava in poslikava lutkovnih glav Eka Vogelnik.

Makalonca je pravljica, ki jo je sicer med drugo svetovno vojno napisal pisatelj Fran Saleški Finžgar, vendar bi jo z lahkoto uvrstili v zakladnico slovenskega ljudskega pripovedništva. Ime Makalonca nam zveni znano tudi zaradi imena lokala na nabrežju Ljubljanice, malokdo pa resnično pozna njeno zgodbo. Kraljevič Petrus se zaljubi v cesarično Makalonco, skupaj odpotujeta, a usoda jima postavi na pot vrsto preprek in ju loči, dokler Petrus Makalonce ponovno ne najde – kje drugje, kot na domačem gradu! Poleg Finžgarjeve tekoče besede, ljudske motivike, barvite in magične pripovedi in seveda ljubezni je lutkovna uprizoritev Makalonce nekaj posebnega tudi zaradi likovne podobe Eke Vogelnik, ki jo nanjo vežejo družinski spomini; nekoč je ilustrirala knjižno izdajo, pravljice pa se je že lotila tudi v televizijskem mediju. Prizorišče, po katerem so potovale lutke v različnih tehnikah, od marionet do javajk, je zasnovano kot slikovit lutkovni »stroj«, ki je uprizoritvi narekoval čvrst ritem (glasbo je pripravila Brina Vogelnik), hkrati pa gledalcem prebudi ustvarjalno domišljijo.

Foto: Žiga Koritnik


Makalonca

Makalonca