MURLIN MURLO

MURLIN MURLO

Akademija za gledališče, radio, film in televizijo
Datum premiere: 9. 1. 2017, CD, Dvorana Duše Počkaj
Avtor: Nikolaj Koljada
Režiser: Dorian Šilec Petek
Prevajalec: Vanja Slapar Ljubutin
Prevajalec: Viktor Ljubutin
Scenograf: Dorian Šilec Petek
Kostumografinja: Tina Bonča
Asistent scenografije: Dan Pikalo
Lektorica: Metka Damjan

Vloge:
Živa Selan - Olga
Urša Kavčič - Inna
Mario Dragojević - Aleksej
Matej Zemljič - Mihail

Število aktivnih sezon: 1

Vse ponovitve

  • Število ponovitev: 4
Ponovitve po sezonah
2016/2017
  • Število ponovitev: 4

Vsi gledalci

  • Število gledalcev: 194
Gledalci po sezonah
2016/2017
  • Število gledalcev: 194

Opombe:

Produkcija petega semestra dramske igre in gledališke režije AGRFT. Mentorji: dramska igra in gledališka režija Boris Ostan; scenografija Jasna Vastl; kostumografija Janja Korun, Tina Kolenik; jezik in govor Katarina Podbevšek.

Današnji čas.

Med prvim in drugim dejanjem mineta dva tedna.

V dvosobnem stanovanju, kjer živi Olga s svojo mamo, je polno cvetja. Lončki z rožami stojijo na tleh, na okenskih policah, na mizi, na komodi. V malo sobo na desni se je nedavno vselil podnajemnik Aleksej. Velika, košata dateljeva palma, postavljena v lesen zaboj, zavzema skoraj polovico njegove sobe. Tu so tudi postelja, miza, nočna omarica s svetilko. Neznano kako je sem zašel Hemingwayev portret, ki visi na steni. S hodnika vodi v veliko sobo dvoje vrat, leva in desna. Vsi uporabljajo leva. Desna so zabita. Tu so velik rdeč kavč, rumena starinska omara za obleko, miza, dva stola, omarica z velikim ogledalom, visoka postelja z lesenimi kroglami na stranicah. Na postelji je pernica in kup blazin. Na steni visi majhen tepih z rajskimi pticami in rumenimi cofki. Televizorja ni. Iz velike sobe vodijo vrata na balkon. Na njem so stari stoli, nočne omarice, postelja in druga šara. Iz velike sobe vodijo vrata tudi v shrambo brez oken, ki je preurejena v tretjo sobo. Tu stoji ozek kavč brez naslonjala. Na policah ležijo kozarci, razna posoda, albumi, nekakšni kamenčki, suho cvetje. Na vratih v sobo je z risalnimi žebljički pritrjen neznansko osladen portret rock pevca Aleksandra Serova. Povsod ležijo paradižniki. Na okenskih policah, pod posteljo, pod kavčem, na komodi. Ležijo in rdečijo. V kuhinji so stoli, miza, plinski štedilnik, kuhinjska omara s posodo. Ogromni kupi kozarcev, raznih zavitkov, vrečk. Popolnoma zatrpan prostor spominja na železniško postajo. Na žebljih v steni se sušijo zelišča. Pod stropom kuhinje visi ogrlica iz rdeče paprike. Tla vseh sob pokrivajo doma izdelane preproge iz cunj. Pozno zvečer je, okrog enajstih. Olga sedi na stolu in topo strmi v tla. Mihail se je zavalil na kavč. Oblečen je v spodnjo majico in spodnji del trenirke.

Tišina.