TO NOČ SEM JO VIDEL

Zasedba

Režiser: Janez Pipan
Avtor odrske priredbe: Janez Pipan
Scenograf: Marko Japelj
Kostumograf: Leo Kulaš
Skladatelj in izvajalec scenske glasbe: Milko Lazar
Oblikovalec odrskega giba in borilnih veščin: Sergiu Moga
Avtorica videa: Vesna Krebs
Oblikovalec svetlobe: Andrej Hajdinjak
Lektorica: Metka Damjan
Asistent skladatelja: Marjan Peternel
Asistentka kostumografije: Lara Kulaš
Asistent režije: Žiga Hren (Študent AGRFT)

Vloge:
Nataša Matjašec Rošker - Veronika Zarnik
Blaž Dolenc - Leo Zarnik
Milan Marić - Stevan Radovanović
Nebojša Ljubišić - Major Ilić
Milena Zupančič - Gospa Josipina
Davor Herga - Peter, njen mož; Filip, Leov brat
Daniel Jesch - Horst Hubmayer, pripadnik Wehrmachta
Mateja Pucko - Joži, gospodinja na Podgorskem
Matevž Biber - Jeranek, delavec na Podgorskem in partizan
Vladimir Vlaškalić - Jeranek, starec
Mirjana Šajinović - Pevka (iz Vranja)
Anže Krajnc - Angleški vojak; Stražar; Trobentač
Irena Varga - Fani, kuharica
Ivica Knez - Franc, strežnik
Robert Mraček - Vito, pianist
Matija Stipanič - Pesnik
Alfonz Kodrič - Wallner, esesovec
Kristijan Ostanek - Kostja, komisar
Nejc Ropret - Partizan in oficir Ozne
Petja Labović - Janko Kralj
Mojca Simonič - Medicinska strežnica

Opombe in statistika

Krstna uprizoritev

Število aktivnih sezon: 3

Gledališki list: Gledališki list št. 1

Vse ponovitve

Število ponovitev: 29
Število ponovitev na gostovanjih: 8

Ponovitve po sezonah
2021/2022

Število ponovitev: 21
Število ponovitev na gostovanjih: 8
Kraji gostovanj: 7 x Ljubljana, 1 x Beograd, Srbija

2022/2023

Število ponovitev: 4
Število ponovitev na gostovanjih: /

2023/2024

Število ponovitev: 4
Število ponovitev na gostovanjih: /

Vsi gledalci

Število gledalcev: 13226

Gledalci po sezonah
2021/2022

Število gledalcev: 7121
Število gledalcev na gostovanjih: /

2022/2023

Število gledalcev: 3158
Število gledalcev na gostovanjih: /

2023/2024

Število gledalcev: 2947
Število gledalcev na gostovanjih: /

Opombe:

Koprodukcija z Burgtheatrom Dunaj, Avstrija, Jugoslavenskim dramskim pozorištem Beograd, Srbija in Cankarjevim domom Ljubljana.

Prevajalka romana v nemški jezik: Daniela Kocmut. Prevajalec romana v nemški jezik: Klaus Detlef Olof.

Prevajalka romana v srbski jezik: Ana Ristović.

Prevajalka na vajah (za nemški jezik): Barbara Lečnik. Prevajalka na vajah (za nemški jezik): Tjaša Šket.

Prevajalka pesmi Počiva jezero v tihoti v španski jezik: Mojca Medvedšek.

O uprizoritvi

Scenska balada v treh slikah.

Brezčasna zgodba o času, ki nekatere spremeni v ljudi, druge pa v pošasti.

Drago Jančar je velikan slovenske, evropske in svetovne literature. Brezčasen, mojstrski pripovedovalec se v svojih romanih, novelah, kratkih zgodbah in dramah dotika globokih ran Slovenije in našega širšega kulturnega prostora, tako imenovane Mitteleurope. Njegove zgodbe segajo v bližnjo ali daljno preteklost, v današnji kruti kapitalistični moment, v neimenovane prostore nesvobode, včasih bivajo v metafori ali pa, kot se zgodi le največjim, sestavijo vse elemente pripovedi, vse svoje pisateljske značilnosti in pripovedne kvalitete v brezčasno mojstrovino, kot je roman To noč, ko sem jo videl.

Odrska postavitev romana To noč sem jo videl je eden najambicioznejših umetniških projektov v zgodovini samostojne Slovenije. Nastal je kot koprodukcija med dunajskim Burgteatrom (pod vodstvom Martina Kušeja), srbskim Jugoslovenskim dramskim pozorištem ter Cankarjevim domom. Koprodukcija z mednarodno zasedbo ni nastala zaradi naključnih povezav, ampak je logična posledica vsebine romana. Pet pripovedovalcev, ki v romanu govorijo pretresljivo zgodbo Veronike Zarnik, je namreč različne narodnosti. Vsak od njih odstira Veronikino usodo z njegove oziroma njene perspektive – srbski oficir Stevan, Veronikin ljubimec, njena dementna mati, nemški zdravnik, hišna gospodinja Joži ter ostareli partizan Jeranek odvijejo zamotan klobčič ljubezni, ljubosumja, poguma, pa tudi krutosti, izdaje, vsega človeškega. Čeprav gre za pet prvoosebnih zgodb, so te polne dogodkov, situacij. Ljubezenska zgodba med Veroniko in Stevanom, vihra druge svetovne vojne, Veronikina končna usoda, pa vsi pisani, izjemno izpisani karakterji, ki kličejo po utelešanju odlične mednarodne igralske zasedbe.

Janez Pipan, ki je pripravil dramatizacijo in je uprizoritev tudi režiral, je intelektualec neznanskih širin, ki se je z Jančarjem srečal že v uspešni postavitvi njegovega romana Katarina, pav in jezuit na odru ljubljanske Drame, ki jo je Pipan dolga leta uspešno vodil. Za uspešno odrsko postavitev takega romana, kot je To noč sem jo videl, ni dovolj "le" režijska vizija. Potrebne so življenjske izkušnje, širina, načitanost, predvsem pa ljubezen in spoštovanje do vsega, kar je človeško, krhko. Pipanova adaptacija teksta ohrani kronološko razdrobljenost, a se nasloni na dele romana, ki so situacijsko najbolj bogati in zanimivi. Gre za sodobni, poetični realizem, kjer se leta izkušenj zrcalijo v umirjeni, dostojanstveni režijski poetiki, ki odlično sovpada z zadržanim, dodelanim, izpiljenim Jančarjevim slogom.