PET VRST TIŠINE

Zasedba

Prevajalka: Irena Duša Draž
Režiserka: Maša Pelko
Dramaturginja: Tereza Gregorič
Koreograf in asistent režiserke: Klemen Janežič
Lektorica: Anja Pišot
Scenografinja: Sara Slivnik
Kostumografija: Tina Bonča
Avtorica glasbe: Mateja Starič
Oblikovalec svetlobe: Uroš Gorjanc
Strokovna sodelavka: Tanja Pipan
Strokovna sodelavka: Maja Plaz
Strokovna sodelavka: Jasna Podreka
Strokovna sodelavka: Polona Selič - Zupančič

Vloge:
Ivana Percan Kodarin
Anuša Kodelja (k. g.)
Marjuta Slamič

Opombe in statistika

Prva slovenska uprizoritev

Število aktivnih sezon: 2

Gledališki list: 2022/23–7

Vse ponovitve

Število ponovitev: 16
Število ponovitev na gostovanjih: 4

Ponovitve po sezonah
2022/2023

Število ponovitev: 10
Število ponovitev na gostovanjih: 1
Kraji gostovanj: Priština

2023/2024

Število ponovitev: 6
Število ponovitev na gostovanjih: 3
Kraji gostovanj: 2x – Novo mesto, Maribor

Vsi gledalci

Število gledalcev: 1834

Gledalci po sezonah
2022/2023

Število gledalcev: 939
Število gledalcev na gostovanjih: /

2023/2024

Število gledalcev: 895
Število gledalcev na gostovanjih: /

Opombe:

Prva slovenska uprizoritev. Predstava je gostovala na 11. mednarodnem festivalu FemArt v Prištini.

2023/2024: Predstava je gostovala na 59. Festivalu Borštnikovo srečanje v Mariboru.

O uprizoritvi

Intimna drama.

Besedilo Pet vrst tišine angleške avtorice Shelagh Stephenson se otvori z umorom očeta, v kopalnici ob njegovem truplu stojijo njegova žena in odrasli hčeri. Predstava jemlje ta trenutek kot izhodišče za dejansko rekonstrukcijo in dokumentarno razpravo o intimnopartnerskem nasilju.

Projekt, ki je nastajal v sodelovanju s strokovnjaki s področja družinskega nasilja, policijo, sodstvom, tožilstvom, psihiatrijo, Centrom za socialno delo, Društvom SOS telefon in Varno hišo, skozi fiktivno pripoved matere Mary ter hčera Susan in Janet preko faktičnih podatkov in dialoških fragmentov sestavlja intimno zgodovino družine in hkrati razgrinja neusmiljenost družbenega in pravnega sistema, ki to nasilje omogoča.

V svetovnem merilu je 33 % žensk po petnajstem letu doživelo fizično in/ali spolno nasilje, 22 % žensk v partnerskem odnosu je bilo žrtev partnerjevega fizičnega in/ali spolnega nasilja. Povzročitelji nasilja so v 90.8 % moški. V Sloveniji je 56,6 % žensk doživelo eno od oblik nasilja. Podatki slovenske policije v času »koronakrize« kažejo 12,9-odstotno porast kaznivih dejanj nasilja v družini. Vsakih sedem minut je na svetu – kot žrtev intimnopartnerskega nasilja – umorjena ena ženska.