Tin Grabnar, Tjaša Bertoncelj

IZGINJAJOČI SVET

Lutkovno gledališče Ljubljana
Datum premiere: 27. 10. 2022, Lutkovno gledališče Ljubljana, Veliki oder
Režiser: Tin Grabnar
Dramaturgija: Tjaša Bertoncelj
Scenografka: Sara Slivnik
Kostumografka: Tina Bonča
Glasba in oblikovanje zvoka: Eduardo Raon
Avtorica videa: Vesna Krebs
Oblikovalec svetlobe: Gregor Kuhar
Oblikovalec svetlobe: Tin Grabnar
Asistentka režiserja (projekt Erazmus+): Tončica Knez
Lektorica: Maja Cerar
Fotografiranje s časovnim zamikom: Borut Kumperščak
Vodja predstave in oblikovalec zvok: Luka Bernetič
Izdelava scene, lutk, rekvizitov in kostumov: Iztok Bobić
Izdelava scene, lutk, rekvizitov in kostumov: Sandra Birjukov
Izdelava scene, lutk, rekvizitov in kostumov: Monika Colja
Izdelava scene, lutk, rekvizitov in kostumov: Zala Kalan
Izdelava scene, lutk, rekvizitov in kostumov: David Klemenčič
Izdelava scene, lutk, rekvizitov in kostumov: Zlatko Djogić
Izdelava scene, lutk, rekvizitov in kostumov: Laura Krajnc
Izdelava scene, lutk, rekvizitov in kostumov: Katarina Planinc
Izdelava scene, lutk, rekvizitov in kostumov: Zoran Srdić
Izdelava scene, lutk, rekvizitov in kostumov: Uroš Mehle
Strokovna podpora: Jože Bavcon
Strokovna podpora: Katja Malovrh
Strokovna podpora: Blanka Ravnjak

Vloge:
Martina Maurič Lazar
Lana Bučevec (k. g.)
Gregor Kuhar
Izidor Kozelj
Jure Popovič
Vesna Krebs

Število aktivnih sezon: 1

Vse ponovitve

  • Število ponovitev: 12
Ponovitve po sezonah
2022/2023
  • Število ponovitev: 12

Vsi gledalci

  • Število gledalcev: 649
Gledalci po sezonah
2022/2023
  • Število gledalcev: 649

Opombe:

V sodelovanju z Botaničnim vrtom Univerze v Ljubljani.

Biosfera, tanek sloj življenja, ki ga imenujemo dom, še nikoli ni bila tako intenzivno in drastično ogrožena. Stopnje krčenja gozdov so narasle, saj smo potrebovali zemljo, da bi nahranili vedno več ljudi. Globalne emisije motijo ​​podnebni sistem, novi patogeni ogrožajo pridelke in naše zdravje, nezakonita trgovina je izkoreninila celotne rastlinske populacije, tujerodne vrste pa prehitevajo lokalne flore. Biotska raznovrstnost se izgublja, tako pri nas kot na globalni ravni.

Četudi je izumiranje naraven proces svetovne zgodovine, danes hitrost izumiranja dobiva tragične razsežnosti. Rastline so se skozi tisočletja z osupljivimi načini prilagodile svojemu okolju. S svojimi strategijami preživetja so vztrajale tudi v najtežjih pogojih, v tropskih vročinah, hudih zimah … S trenutnim tempom okoljskih sprememb pa izgubljajo bitko. Stopnja izumiranja je petstokrat večja kot pred industrijsko revolucijo, saj letno izgine od 10.000 do 100.000 rastlinskih vrst. Nahajamo se na pragu šestega izumrtja, kot ga opredeli priznana raziskovalna novinarka Elizabeth Kolbert. Svet, kot ga poznamo, pred našimi očmi počasi izginja v pozabo.

Izginjajoči svet na današnjo ekološko problematiko pogleda skozi perspektivo rastlin in spregovori o izumiranju rastlinskih vrst. Trije habitati – visokogorje, nižinski travnik in močvirje – razgrinjajo lepoto bivanja in neverjetni svet rastlin; njihov boj za preživetje, sposobnost prilagajanja in simbiozo s preostalimi živimi bitji. Uprizoritev razpira občutljivost do rastlin in zavedanje, da imajo tudi slednje svoje življenje. Hkrati pa ozavešča, kako ta samosvoj, dragocen in kompleksen ekosistem propada. Ali bo od sedanjega ostal le še privid?

V časih, prenasičenih z informacijami in apokaliptičnimi napovedmi, se odpira vprašanje, kako se posameznik spoprijema s tragično sedanjostjo. Predstava, ki nas popelje v središče ustvarjanja dokumentarnega filma, prevprašuje naš način ustvarjanja informacij, način dokumentiranja tragike. Ali so katastrofalne informacije o trenutnem stanju našega planeta dovolj ali od nas zahtevajo večji emocionalni in aktivistični angažma, da bi to tragiko zares zaobjeli? In na koncu – kaj s tem vedenjem in znanjem naredimo?

Foto: Peter Uhan


Natisni · PDF · Prijavi napako