BOLJŠI SVET

Zasedba

Režiser: Gregor Gruden
Dramaturginja: Ira Ratej
Scenografka: Urša Vidic
Kostumografka: Bjanka Adžić Ursulov
Avtor aranžmajev in vokalni pedagog: Sašo Vollmaier
Koreografka: Anja Moderndorfer
Lektor: Martin Vrtačnik
Oblikovalec zvoka: Sašo Dragaš
Oblikovalec svetlobe: Boštjan Kos
Asistentka vokalnega pedagoga: Maja Bevc
Asistentka scenografke: Anja Gruden

Vloge:
Gaber K. Trseglav - Predsednik
Karin Komljanec - Tajnica
Matic Lukšič - Prospektor
Filip Samobor - Lucijan
Nataša Tič Ralijan - Grofica
Sara Gorše - Poštarica (k. g.)
Gašper Jarni - Kanalizator
Lena Hribar Škrlec - Prva svečenica
Lara Wolf - Druga svečenica (k. g.)
Ana Pavlin - Nina (k. g.)
Izidor Leitinger - Muze (glasbeniki)
Sašo Vollmaier - Muze (glasbeniki) - alt.
Nejc Škofic - Muze (glasbeniki)
Aleš Ogrin - Muze (glasbeniki) - alt.
Uroš Buh - Muze (glasbeniki)
Anže Žurbi - Muze (glasbeniki) - alt.

Opombe in statistika

Krstna uprizoritev

Število aktivnih sezon: 1

Gledališki list: 2022/23–1

Vse ponovitve

Število ponovitev: 22

Ponovitve po sezonah
2022/2023

Število ponovitev: 22

Vsi gledalci

Število gledalcev: 5705

Gledalci po sezonah
2022/2023

Število gledalcev: 5705

Opombe:

Krstna uprizoritev. Objava besedila v gledališkem listu.

O uprizoritvi

Mjuzikel.

Mjuzikel Boljši svet, ki se dogaja v prihodnosti, nas sooči z enim možnih scenarijev uničenja našega okolja in zaostrenih bivanjskih razmer. Najbolj pretresljivi songi so posvečeni našemu ogroženemu planetu. Želimo si, da bi gledalci spoznali, kaj nas čaka, če ne bomo spremenili svojega odnosa do okolja in sprevideli, da ima vsak izmed nas moč spreminjanja sveta na boljše. Mogoče bodo po ogledu Boljšega sveta spremenili kakšno izmed svojih navad, začeli razmišljati bolj trajnostno in s svojim zgledom vplivali tudi na druge.

Navdih za mjuzikel je bila ostro zarisana polarizacija sveta na korporacijo in boemsko skupino ljudi, ki se upira vseobsegajočemu pohlepu. Da bi se izognili aktivizmu in aktualizmom, so se avtorji odločili za opozicijo dveh skrajnih družbeno-bivanjskih alternativ, ki nista realistični, pač pa nas spodbujata k razmisleku o drugačnih možnostih sobivanja z naravo – seveda ob jasnem svarilu, da bo treba spremeniti naš način življenja, če bomo hoteli ustvariti boljši svet za naše potomce.

V zadnjem desetletju se teme okoljskega neravnovesja, onesnaževanja, ogrožanja narave in celotnega planeta vse pogosteje obravnavajo tudi na evropskih gledaliških odrih. Gre za pričakovane programske odločitve ter ozaveščanje občinstva in javno spodbujanje h konkretnim spremembam v vsakdanjem življenju. Treba pa je dodati, da ekološke teme v svetovni dramatiki niso nikakršen novum. Eno od besedil, ki preroško opozori na odnos korporacij do naravnih bogastev, je poetična satira Norica iz Chaillota Jeana Giraudouxa, napisana leta 1943 in prvič uprizorjena leta 1945, eno leto po avtorjevi smrti.