Denis Diderot, Jean Racine

PARADOKS O IGRALCU

PARADOXE SUR LE COMÉDIEN

Drama SNG Maribor, Zunajinstitucionalni projekti
Datum premiere: 30. 5. 2012, Stara dvorana SNG Maribor
Prevajalec: Marija Javoršek
Prevajalec: Janko Moder
Prevajalec: Janez Negro
Režiser: Sebastijan Horvat
Dramaturg: Andraž Golc
Scenograf: Marko Japelj
Kostumograf: Belinda Radulović
Lektor: Metka Damjan
Oblikovalec: Enos Kugler
Oblikovalec svetlobe: Pascal Mérat
Izbor glasbe: Enos Kugler
Maska: Mirjana Djordjević
Asistenca režije: Mateja Kokol

Vloge:
Matevž Biber - Igralec-Tit, Eteokles
Peter Boštjančič - Jean, Kreon
Davor Herga - Tezej
Branko Jordan - Igralec-Antioh, Neron
Milada Kalezić - Jokasta
Eva Kraš - Aricija, Igralka-Berenika, Hermiona
Viktor Meglič - Polinejk
Ksenija Mišič - Fedra
Vlado Novak - Denis
Kristijan Ostanek - Hipolit, Režiser
Alja Kapun - Igralka-Berenika, Antigona
Nejc Ropret - Pir
Mojca Simonič - Ismena, Igralka-Berenika, Junija
Matija Stipanič - Britanik, Hajmon -
Mirjana Šajinović - Enona, Andromaha
Irena Varga - Agripina
Vladimir Vlaškalić - Teramen, Orest

Krstna uprizoritev

Število aktivnih sezon: 1

Vse ponovitve

  • Število ponovitev: 6
Ponovitve po sezonah
2011/2012
  • Število ponovitev: 6
  • Število ponovitev na gostovanjih: /

Vsi gledalci

  • Število gledalcev: 1140
Gledalci po sezonah
2011/2012
  • Število gledalcev: 1140
  • Število gledalcev na gostovanjih: /

Opombe:

V koprodukciji z E. P. I. centrom Po motivih istoimenske razprave Denisa Diderota in tragedijah Jeana Racina (Fedra, Berenika, Britanik, Andromaha in Tebaida)

Denis Diderot (1713–1784) je eden najpomembnejših predstavnikov francoskega razsvetljenskega gibanja v drugi polovici 18. stoletja, ki so s svojimi nazori in delom pripravljali pot duhovni in družbeni revoluciji ob koncu stoletja. Diderotovo zanimanje za gledališče sega v njegova šolska leta pri jezuitih, kjer je nastopal kot igralec. Kasneje se je udeleževal gledališki vaj kot avtor svojih del in bil sploh dober poznavalec gledališkega življenja in njegovih problemov. Kot dramatik je uvedel novi slog drame, zvrst »resne komedije« ali »meščanske drame«, s katero je želel prenoviti gledališko umetnost v duhu takratnega meščanstva. Vrhunec njegovih gledaliških razglabljanj predstavlja Paradoks o igralcu (1778), ki na primeru kritičnega presojanja dela in življenja velikih igralk in igralcev govori o občih zakonitostih umetnosti igre in naravi človeških značajev. Gre za prvo evropsko (teoretično) razpravo o igralski umetnosti, v odnosu do katere so se kasneje razvile vse ostale.
Režiser Sebastijan Horvat, tudi avtor odrske priredbe Diderotovega besedila, je ekipo igralcev in drugih soustvarjalcev popeljal k temeljnim dilemam igralskega ustvarjanja (z rekonstrukcijo gledališča Diderotovega časa), hkrati pa je Paradoks o igralcu ustvaril na novo, upoštevaje današnje razumevanje umetnosti igre in položaj igralcev, ki ga imajo v družbi, ter s tem radikaliziral vprašanje o smislu ustvarjanja gledališča.

Foto: Damjan Švarc


Natisni · PDF · Prijavi napako