Festival Borštnikovo srečanje 2015

Žirija za Borštnikov prstan (Janez Hočevar, Mojca Jan Zoran, Vinko Möderndorfer, Metod Pevec, Alja Predan) je odločila, da Borštnikov prstan 2015 prejme igralka Ljerka Belak.

Strokovna žirija 50. Festivala Borštnikovo srečanje (Krištof Jacek Kozak, Nina Mitrović, Katja Perat, Mikko Roiha, predsednica Zala Dobovšek) je v svojem poročilu zapisala:

"Strokovna žirija 50. Festivala Borštnikovo srečanje si je v tekmovalnem programu ogledala deset uprizoritev. Samo ena od teh predstav je nastala v koprodukciji z nevladno organizacijo, vse ostale so bile predstavnice slovenskih institucionalnih gledališč, pri čemer je v očitnem odmerku prednjačila udeležba SNG Drama Ljubljana. Groba opredelitev kaže, da se vsebina uvrščenih predstav nagiba v dve smeri: v angažirano gledališče, ki reflektira, nagovarja in skozi različne režijske principe izpostavlja dano družbeno situacijo ali preizprašuje problematičnost spomina na vojno izkustvo; na drugi strani pa smo priča močni tendenci reinterpretiranja, ki se kaže v obliki dramatizacij oziroma adaptacij že uveljavljenih literarnih del. Uprizoritve Grad, Hedda Gabler in Gospa Bovary so črpale navdih iz klasičnih del, pri tem pa učinkovito in skozi samosvoje uprizoritvene metode izrisale univerzalnost izbranih vsebin, katerih aktualnost seže vse do današnjega dne. Potem imamo tu Evropo, monolog za mater Korajžo in njene otroke, Hlapce in Georgea Kaplana, ki so izpostavile refleksijo o sodobnem politično-kulturnem položaju ter prek raznolikih režijskih zasnov in brez zadržkov nagovarjale živo sedanjost, tukaj in zdaj. Trst, mesto v vojni, Iliada, Jugoslavija, moja dežela in Čarobna gora so se dotaknile fenomena vojn, zgodovinskih prelomnic ter intimne in nacionalne identitete, motive pa so zajemale neposredno in z dokumentaristično noto, spet druge skozi metaforo ali mit.
Zastopanost žanrov je bila v širokem razponu, pri čemer je bilo najmanj prostora namenjeno komediji, predstave so se zlasti oprijemale vsebinsko resnih in mrakobnih pripovedi. Če odštejemo dramatizacije, je tekmovalni program ponudil le eno domačo izvirno dramsko pisavo (Gospa Bovary), kar gotovo lahko razumemo kot svojevrstni alarm. Kljub temu, da sta tokratni selektorski izbor kot tudi celotna sezona sama po sebi posvetila veliko pozornost angažiranim temam, je v postavitvah in režijsko-izvajalskih konceptih žirija pogrešala še več vsebinske drznosti in tveganja v preigravanju gledališke govorice. Estetski nivo predstav je velikokrat brez razloga presegel vsebinsko ostrino in jo zaradi tega tudi prikrajšal za pristno in organsko dramsko/performativno živost ter odvzel priložnost oblikovanja bolj izstopajočih likov oziroma vlog. Žirija v letošnjem izboru ni mogla mimo občutka, da tudi gledališko polje preveva nekakšen strah pred spremembo in jasnimi stališči, ena od teh posledic pa se kaže tudi v prevladi že preverjenih uprizoritvenih form, katerim – upamo – se bo v naslednji sezoni gledališka produkcija v čim večji meri izognila."

Žirija je Veliko nagrado festivala Borštnikovo srečanje za najboljšo uprizoritev podelila Heddi Gabler v režiji Mateje Koležnik in izvedbi Drame SNG Maribor.

Nagrade Festivala Borštnikovo srečanje 2015 so prejeli še: Yulia Roschina za režijo uprizoritve Gospa Bovary v izvedbi SNG Nova Gorica, izvedbeno-igralski ansambel za kolektivno igro v uprizoritvi Iliada v izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega, SNG Drama Ljubljana in Cankarjevega doma, Jernej Šugman za vlogo Emirja v uprizoritvi Jugoslavija, moja dežela v izvedbi SNG Drama Ljubljana, Polona Juh za vlogo Friede v uprizoritvi Grad v izvedbi SNG Drama Ljubljana, Nataša Matjašec Rošker za vlogo Hedde Gabler v uprizoritvi Hedda Gabler v izvedbi Drame SNG Maribor, Jette Ostan Vejrup za vlogo Here v uprizoritvi Iliada v izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega, SNG Drama Ljubljana in Cankarjevega doma, Vito Weis nagrado za mladega igralca za vlogi Léona in Rodolpha v uprizoritvi Gospa Bovary v izvedbi SNG Nova Gorica, Goran Ferčec, Mateja Koležnik, Metka Damjan za dramaturški koncept uprizoritve Hedda Gabler v izvedbi Drame SNG Maribor, Pascal Mérat za oblikovanje svetlobe v uprizoritvi Iliada v izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega, SNG Drama Ljubljana in Cankarjevega doma ter Numen in Ivana Jonke za scenografijo v uprizoritvi Grad v izvedbi SNG Drama Ljubljana in Ana Savić Gecan za kostumografijo v uprizoritvi Jugoslavija, moja dežela v izvedbi SNG Drama Ljubljana.

Nagrado Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije (DGKTS) za najboljšo uprizoritev sezone 2014/2015 je prejela uprizoritev Luftballett 2.2 v režiji Vlada Repnika Gotvana ter produkciji GVR babaLAN in Kina Šiška.

Strokovna žirija 50. Festivala Borštnikov srečanje je veliko nagrado FBS za najboljšo uprizoritev podelila uprizoritvi Hedda Gabler Henrika Ibsna v režiji Mateje Koležnik in izvedbi Drame SNG Maribor.

Strokovna žirija 50. Festivala Borštnikovo srečanje (Zala Dobovšek, Krištof Jacek Kozak, Nina Mitrović, Katja Perat, Mikko Roiha) je v utemeljitvi za Veliko nagrado Festivala Borštnikovo srečanja za najboljšo uprizoritev zapisala:

Uprizoritev Hedda Gabler izžareva vrhunskost na več ravneh: od do skrajnosti mogočega prečiščenega besedila, preko učinkovite omejevalne scenografije, prefinjene kostumografije do asketske, a prepričljive igralske prezence. Na ta način se nam uprizoritev razkrije kot laboratorij emocij, kjer je mogoče razločno slediti mikroskopskemu izpostavljanju detajlov. Izkaže se, da pod zaledenelo površino brbota razbeljena notranjost, čustva pa so izpostavljena tako močnim, skoraj tektonskim pritiskom, da se že približujejo limiti. Uprizoritev Hedda Gabler je aktualen, prečiščen, akvarijski prikaz malomeščanstva in njegovih problemov, tako značilnih tudi za današnji čas. 

Nagrajena pa je bila tudi Nataša Matjašec Rošker za vlogo Hedde Gabler, ki je po mnenju žirije v vlogi Hedde Gabler "dokazala, da zmore zgolj z menjavo obraznega izrazja in telesne drže odigrati celotno dramo duševnega pritiska, pod katerim se znajde ženska, ki hoče in mora za vsako ceno ostati popolna. Uspela je sestaviti žensko vlogo, ki je hladna in okrutna, a obenem vseskozi ostaja človeška. Njene zbranost, disciplina in natančnost v do potankosti izčiščenem sterilnem okolju predstave, v katerem ni elementov, za katerimi bi se lahko skrila, in časa, ki bi ji omogočal postanek, vzdržijo do bridkega konca."

Goran Ferčec, Mateja Koležnik, Metka Damjan so bili nagrajeni za dramaturški koncept uprizoritve. "Kljub temu, da je tokratna Hedda Gabler Henrika Ibsena deležna konkretne okrajšave, so ustvarjalci ohranili jedro avtorjevih dramskih in filozofskih poant. Dramaturški koncept je sodoben in komunikativen, nudi novo, sveže branje drame, v katerem so z vso silo izpostavljeni psihološki profili likov, ki kljub časovni distanci (od nastanka izvirnika) dosežejo enkraten učinek čustvene in moralne univerzalnosti. Zasnova dramaturškega loka je vsekakor eden od temeljev, da uprizoritev zareže s svojo izčiščenostjo in dinamiko ter ponudi sveže razumevanje in upodabljanje Ibsenove drame."

Drama SNG Maribor | Hedda Gabler | Zala Dobovšek: Podčrtano z disciplino, Pogledi, 25. 2. 2015 | Petra Vidali: Čista Hedda Gabler, Večer, 14. 2. 2015 | Peter Rak: Ocenjujemo - Hedda Gabler, Delo, 13. 2. 2015 | Mateja Perpar: Premiera predstave Hedda Gabler, Radio Slovenija 1, 7. 2. 2015

E-razstava Borštnikovo srečanje 2011 (Bartleby, pisar, Velika nagrada FBS 2011) | E-razstava Borštnikovo srečanje 2012 (Nevihta, Velika nagrada FBS 2012) | E-razstava Borštnikovo srečanje 2013 (Ponorela lokomotiva, Velika nagrada FBS 2013) | E-razstava Borštnikovo srečanje 2014 (Svatba, Velika nagrada FBS 2014) 

Žirija za prstan (Janez Hočevar, Mojca Jan Zoran, Vinko Möderdorfer, Metod Pevec, Alja Predan) je za življenjsko delo nagradila igralko Ljerko Belak, dolgoletno članico ansambla Slovenskega ljudskega gledališča Celje in Mestnega gledališča ljubljanskega.

Vinko Möderndorfer je utemeljitvi zapisal:

Energija, sugestivnost, predanost, artikuliranost, duhovitost, polnokrvnost, kreativnost, nevsiljivost, niansiranost, pretresljivost … Vse to so besede, s katerimi so najpogosteje označevali igralsko umetnost Ljerke Belak. In to od vsega začetka. Od prvih vlog, ki jih je kot mlada igralka ustvarila v Slovenskem ljudskem gledališču Celje, pa vse do njenih zrelih, antologijskih igralskih stvaritev v Mestnem gledališču ljubljanskem.

Za igro v radijski kriminalistični nanizanki Pokličite gospo Milo, ki je bila koncipirana tudi kot kontaktna oddaja, ji je neka poslušalka rekla: »Gospa Ljerka, vi ste tako zares!« Večjega komplimenta igralec skoraj ne more dobiti. Biti zares. Brez sprenevedanja, brez odvečnih gest, mimike, brez lažnih mask zvezdništva ...

Biti zares pomeni v gledališču biti več kot samo dober. Pomeni, da za svojo kreacijo stojiš s krvjo, s stališčem, kot kompleten človek. Biti zares pomeni biti prepričljivejši in bogatejši od življenja. In to je igralka Ljerka Belak vedno zmogla. Do zadnje kaplje znoja in krvi je njen vulkanski talent, kot je nekdo zapisal, posvečen gledališču in igralski umetnosti. V Ljerkinem življenju ne obstaja življenje in ne obstaja gledališče. Obstaja samo gledališče in igralkino življenje v njem. Gledališču je posvetila in žrtvovala vse. In v tem je tudi skrivnost njene odličnosti.

Gledališka pot Ljerke Belak se je začela po končani Akademiji za gledališče, radio in televizijo, ko je v sezoni 1970/71 prišla v Slovensko ljudsko gledališče Celje. Od sezone 1993/94 do upokojitve pa je ustvarjala v Mestnem gledališču ljubljanskem. Vseskozi je delovala tudi izven matičnih gledališč. Vedno je z velikim veseljem igrala (in še igra) na radiu, kjer je ustvarila vloge v več kot dvesto radijskih igrah. Skozi vsa leta pa je bila tudi nepogrešljiv igralski obraz tako na televiziji kot na filmskem platnu. Gledalci se spominjajo njenih nepozabnih vlog v televizijskih igrah in nadaljevankah. Igrala je v dvajsetih televizijskih dramah (Željko Kozinc: Vida, Tone Partljič: Ko poje čuk, Sandi Sitar: Vehovčev Jurij, Polona Flere: Moja najljubša teta, Tone Partljič: En dan resnice ...), mnoge od njih so bile nagrajene. V slovenskem filmu pa je sodelovala skozi vso svojo poklicno kariero.

Za njen igralski razvoj je brez dvoma zelo pomembno delo v Slovenskem ljudskem gledališču Celje, saj se je tam skozi številne vloge različnih dramskih žanrov lahko oblikovala v zrelo igralko. V gledališču je odigrala preko sto premier. V Celju je delala največ z režiserjem Francijem Križajem, pa tudi z Miletom Korunom, Žarkom Petanom, Dušanom Mlakarjem, Zvonetom Šedlbauerjem, Meto Hočevar, Vido Ognjenovič, Ljubišem Ristićem in z mnogimi drugimi vseh generacij. Igrala je v komedijah, farsah, dramah, tragedijah, glasbenih postavitvah, v mladinskih in otroških igrah, na katere, tako pravi, ima najlepše spomine, pa tudi v besedilih sodobnih slovenskih avtorjev, na kar je še posebej ponosna. V Slovenskem ljudskem gledališču Celje je ustvarila res zavidljivo število vlog. Bila je Suzana v Horvathovem delu Figaro se ločuje, Danjuša v Turgenjevem Mesec dni na kmetih, Ismena v Sofoklesovi Antigoni, Arsinoa v Molièrovem Ljudomrzniku, Maša v Čehovovih Treh sestrah in tako dalje … Režiserji so jo vedno zasedali v zelo različne vloge, ki jih je ona vedno poskušala narediti ustrezno različno, predvsem pa s profesionalno predanostjo in popolno zavzetostjo.

Svoje polnokrvno igralsko delo je nadaljevala v Mestnem gledališču ljubljanskem, kamor jo je povabil režiser in takratni umetniški vodja gledališča Zvone Šedlbauer. Ljubljansko občinstvo jo je takoj z navdušenjem sprejelo in jo popolnoma posvojilo. V Mestnem gledališču ljubljanskem je igrala tako v komedijah kot v dramskih besedilih. V osvežitev prekratkega gledališkega spomina naj naštejemo samo nekaj njenih najpomembnejših vlog: Linda v Millerjevi drami Smrt trgovskega potnika, Clara v Bernhardovi drami Pred upokojitvijo, Mati Ubu v Jarryjevi igri Kralj Ubu, Mary v Bondovi igri Rešeni, Hanna Rinner v Lundánovi igri Vedno se kdo izgubi ...

Ljerka Belak je igralka, ki svoje vloge ustvarja zelo studiozno. Črpa iz besedila in svojih življenjskih izkušenj. Pri ustvarjanju ji je vedno najbolj pomembna iskrenost, psihološki vzgib in vse tisto, kar se skriva za dramatikovimi besedami. Vse tisto, kar ni izgovorjeno, kar je skrivnost človeka in značaja, kar se razkrije gledalcu tako rekoč nehote. Prav zato so njeni liki vedno živi. Občutek imamo, da se sproti rojevajo pred nami, da niso produkt dramatikovega načrta, pač pa življenja samega. Dramske osebe, ki jim je Ljerka Belak vdihnila življenje, niso nikoli naslikane črno-belo, igralka je vedno, v še tako dramski situaciji znala poiskati senco humorja, v še tako komičnem prizoru pa dih žalosti in v vsaki izrečeni misli trenutek njenega nasprotja in dvoma. V tem je čar njene umetnosti in tudi prepričljivosti.

Nemogoče je našteti vse vloge, ki jih je Ljerka Belak ustvarila na slovenskih odrih, na televiziji, v filmu in na radiu. Zanje je prejela tudi številne nagrade: študentsko Prešernovo nagrado (1971), nagrado Prešernovega sklada (1981), Prešernovo nagrado mesta Celje (1982),  Severjevo nagrado (1987), Borštnikovo nagrado (1989), nagrado žlahtna komedijantka na Dnevih komedije v Celju (2002), Dnevnikovo nagrado za vlogo v igri Vedno se kdo izgubi (2003) … O njenem ustvarjanju je kritik Veno Taufer zapisal: V igri Smrt trgovskega potnika (režiser Žarko Petan) je dosledno in prepričljivo scela izpeljan lik žene Linde, ki jo igra Ljerka Belak. Ljerka Belak ji je dala sicer vse mile in tople poteze ženske, ki se materinsko predaja svojemu moškemu, a je ostro pokazala kremplje, četudi sinu, ko je ogrožal njeno fikcijo o možu; antologijski je bil njen hip na koncu, ko se je, tožeč mrtvecu, da ne more jokati, zjokala ob ovedbi izgubljene, podrte fikcije o domu. O njeni kreaciji Hanne v igri Reke Lundána Vedno se kdo izgubi (režiser Zvone Šedlbauer) so zapisali: Belakova je ubrala igralsko nevsiljiv prijem … bila je pretresljiva … njena vloga je vivisekcija kliničnega stanja … silovita upodobitev, ki se giblje na meji med smešnim in tragičnim … Kritik Jernej Novak pa je o vlogi gospe Peachum v Brechtovi Beraški operi zapisal: … Ljerka Belak je zagotovo najboljša gospa Peachum, kar se jih spominjam z ne tako skromnega števila uprizoritev na naših in svetovnih odrih. Kritiku Jožetu Snoju pa se je ob premieri Cankarjevega dela Za narodov blagor zapisalo: … eno svojih najlepših osrednjih vlog sploh pa je brez dvoma odigrala Ljerka Belak, ki se kot Grudnova žena Helena niti za hip ni dala zmotiti v svojem natanko niansiranem, obratov polnem, pohoto in politično preračunljivost združujočem ljubezenskem zapeljevanju.

Mnogo tega so zapisali o njenih igralskih stvaritvah. Včasih je v teh zapisih ostalo zgolj nekaj besed, ki poskušajo bolj ali manj uspešno ujeti izmuzljiv vtis igralčeve umetnosti. Igralska umetnost je namreč zapisana večni pozabi. Hkrati pa večnemu spominu. Čuden paradoks, ki ustvarja najbolj živo umetnost človeške civilizacije. Pozaba in večnost. Vloge, ki jih je igralka Ljerka Belak s svojo predanostjo in talentom desetletja zapisovala v odrski prostor, silovito živijo v spominu gledalcev. In predvsem v njihovem imenu bomo nocoj nadeli Ljerki Belak Borštnikov prstan, največje in najlepše priznanje za igralsko umetnost – ter se ji tako zahvalili za njeno življenje, ki ga je posvetila gledališču.

Ljerka Belak Wiki - sigledal.org | Igralci brez maske: Ljerka Belak, www.rtvslo.si, 5. 8. 2012 | Ksenja Tratnik: To so moje gube, vse sem sama pridelala: s smehom, žalostjo, izkušnjami, www.rtvslo.si, 24. 6. 2014 | Gregor Butala: Portret Ljerke Belak: Gledališče je nekaj najlepšega na svetu, čeprav te požre celega, www.dnevnik.si, 9.10. 2015 | Ars humana - 50 let BS, www.rtvslo.si, 12.10. 2015 | Na obisku pri Ljerki Belak, oddaja Osmi dan, www.rtvslo.si, 15.10. 2015 | Maja Čehovin Korsika/STA: Igralci smo srečni, ko uspemo prenesti čustva na gledalca (intervju), www.sigledal.org, 12.10. 2015 | Gregor Butala: Ljerka Belak, dobitnica Borštnikovega prstana: Nekatere stvari se lahko zgodijo le v gledališču, www.dnevnik.si, 24.10. 2015 | Ni vloge, ki bi si jo še posebej želela igrati, www.rtvslo.si, 28.10. 2015 | Ljerka Belak, oddaja Umetnost igre - www.rtvslo.si, 23.11. 2015 | Melita Forstnerič Hajnšek: Povodni mož v stojalu za dežnike, intervju, Večer - V soboto, 10. 10. 2015 | Lucija Kavčič: Sto premier Ljerke Belak, Demokracija, 15. 10. 2015 | Nejc Simšič: Vidno ganjena in vesela Ljerka Belak, Svet 24, 28. 10. 2015 | Suzana Golubov: V najboljšem življenjskem obdobju, pa ne zaradi Borštnikovega prstana, 12. 11. 2015 

E-razstava Borštnikovo srečanje 2011 (Milada Kalezić, Borštnikov prstan 2011) | E-razstava Borštnikovo srečanje 2012 (Igor Samobor, Borštnikov prstan 2012) | E-razstava Borštnikovo srečanje 2013 (Olga Kacjan, Borštnikov prstan 2013) | E-razstava Borštnikovo srečanje 2014 (Vlado Novak, Borštnikov prstan 2013 | E-razstava Prejemnice in prejemniki Borštnikovega prstana (1970-2014)