Festival Borštnikovo srečanje 2023

Žirija za podelitev Borštnikovega prstana (Mojca Jan Zoran, Blaž Lukan, Milada Kalezić, Aleš Novak, Vilma Štritof) je odločila, da Borštnikov prstan 2023 prejme igralka Nataša Matjašec Rošker.

Strokovna žirija 58. Festivala Borštnikovo srečanje (Matej Bogataj, Senka Bulić, Johannes Nölting, Peter Petkovšek, Ajda Rooss) je podelila naslednje nagrade: 

Velika Borštnikova nagrada za najboljšo predstavo
Zaprta študija. "New constructive ethics" režiserke Nine Rajić Kranjac v produkciji Prešernovega gledališča Kranj.

Borštnikova nagrada za režijo
Mojca Madon za režijo uprizoritve 52 hertzov v produkciji Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica.

Štiri Borštnikove nagrade za igro
Janez Škof za vlogi Frančiška v istoimenski uprizoritvi režiserja Jerneja Lorencija v produkciji Mestnega Gledališča Ptuj in Robina v predstavi Otroci režiserke Nine Šorak v produkciji Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana; Tamara Avguštin za vloge Brata Leona in drugih likov v predstavi Frančišek režiserja Jerneja Lorencija v produkciji Mestnega gledališča Ptuj in Rachel Donelan v predstavi Zaprta študija. "New Constructive Ethics" režiserke Nine Rajić Kranjac v produkciji Prešernovega gledališča Kranj; Mirjam Korbar za vlogo Mame v predstavi Usedline režiserja Žige Divjaka v produkciji Mestnega gledališča ljubljanskega; Branko Šturbej za vlogo Georgea v predstavi Kdo se boji Virginie Woolf? režiserja Ivice Buljana v produkciji Mini teatra in Mestnega gledališča Ptuj.

Borštnikova nagrada za mlado igralko
Ivana Percan Kodarin za vlogi Deklice v predstavi 52 hertzov režiserke Mojce Madon v produkciji Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica in Tapoletne v predstavi Žene v testu režiserke Žive Bizovičar v produkciji Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana.

Borštnikova nagrada za scenografijo
Branko Hojnik za predstavo Frančišek režiserja Jerneja Lorencija v produkciji Mestnega Gledališča Ptuj.

Borštnikova nagrada za izvirno dramsko besedilo
Katarina Morano za predstavo Usedline v produkciji Mestnega gledališča ljubljanskega.

Borštnikova nagrada za oblikovanje svetlobe in videa
Kolektiv Son:DA in Toni Soprano Meneglejte za uprizoritev Kdo se boji Virginie Woolf? režiserja Ivice Buljana v produkciji Mini teatra in Mestnega gledališča Ptuj.
 

Borštnikova nagrada za celostno obdelavo uprizoritvenega gradiva
Predstava Žene v testu v produkciji Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana.
 

Posebna nagrada po presoji žirije
Kolektiv predstave En K te gleda v produkciji Kulturnega zavoda Godot in Zavoda Vitkar.

Strokovna žirija 58. Festivala Borštnikovo srečanje (v sestavi: Matej Bogataj, Senka Bulić, Johannes Nölting, Peter Petkovšek, Ajda Rooss) je Veliko nagrado FBS za najboljšo uprizoritev podelila uprizoritvi Zaprta študija. "New constructive ethics" v režiji Nine Rajić Kranjac v produkciji Prešernovega gledališča Kranj.

Iz utemeljitve:

Predstava Zaprta študija. "New Constructive Ethics" raziskuje človeško objestnost ali hubris na ozadju klimatske katastrofe, različnih nivojev osebne odgovornosti in neustavljive želje po ljubezni in sprejetosti v umirajočem svetu. Ustvarjalci obogatijo besedilo Viripajeva z vedno novimi konfrontacijami privatnega in družbenega ter z medsebojno grozečimi si biološkimi in moralnimi ambicijami. Odrsko izražanje najdejo v anarhičnih prizorih nemoči in arogance znanstvenega stremenja, ki jih uprizoritev uspešno zlije v portret sodobne družbe.

Esenca njene igre je neulovljiva, izmika se kategoriziranju, saj se v svojem igralskem iskanju nikoli ne ustavi, pač pa neprestano išče nove igralske poti in izrazna sredstva. Slednjega se ne poslužuje zaradi drugačnosti per se, pač pa z iskanjem nekonvencionalnih rešitev prodira globlje v uprizoritev, igralsko kreacijo, vlogo, odnose, stanja … Svoj igralski modus operandi oblikuje do perfekcionističnih nians, detajlov, na novo izumlja oblike, ki jih gradi na stičišču raznovrstnih umetniških polj. In čeprav je večji del svoje kariere posvetila najrazličnejšim zvrstem znotraj dramskega gledališča, so ji blizu eksperimentalne in laboratorijske forme, tudi lutkovno gledališče in film.

Profesionalno igralsko pot Nataše Matjašec Rošker sestavljata dve obdobji. Prvo traja med letoma 1995 in 2007, ko je bila kot samostojna ustvarjalka oziroma samozaposlena na področju kulture intenzivno vpeta v neodvisno sceno in je kot gostja nastopala v domala vseh gledališčih po Sloveniji ter sodelovala pri filmu. V devetdesetih letih je bila soustanoviteljica dveh neinstitucionalnih kulturnih zavodov, in sicer Zavoda projekt ATOL, ki ga je še kot študentka ustanovila skupaj z režiserjem Markom Peljhanom in z dramaturginjo Edo Čufer, nato pa je leta 1997 z režiserjem Sebastijanom Horvatom in s scenografko Petro Veber ustanovila E. P. I. center v želji, da gledališče postane prostor svobode in absolutnih možnosti, čas neskončnosti in vseobsežnosti, ekstrakt živosti in intimna zadeva, katere edino merilo (za ustvarjanje in percepcijo gledališča) je senzibilnost. "Neodvisna scena me je privlačila s svojo drzno, pogumno, tudi nesramno, raziskujočo vnemo, ki je bila vedno podvržena tveganju in eksperimentiranju," pravi sama. Kot svobodnjakinja je igrala v več kot tridesetih gledaliških uprizoritvah, približno toliko pa jih je nanizala tudi v svojem drugem obdobju, tj. od leta 2007 do danes, kot članica igralskega ansambla Drame SNG Maribor. Za svoje igralske kreacije v gledališču in na filmu je bila nagrajena s številnimi domačimi in tujimi nagradami.

Besedilo je povzeto po utemeljitvi, ki jo je napisala Maja Borin.

Žirija za podelitev Borštnikovega prstana: Mojca Jan Zoran, Blaž Lukan, Milada Kalezić, Aleš Novak in Vilma Štritof.