Žirija za podelitev Borštnikovega prstana (Mojca Jan Zoran, Jernej Lorenci, Jette Ostan Vejrup) je odločila, da Borštnikov prstan 2022 prejme igralec Ivo Barišič.
Strokovna žirija 57. Festivala Borštnikovo srečanje (Žanina Mirčevska (predsednica), Rok Andres, Primož Ekart, Giacomo Pedini, Igor Ružić) je podelila naslednje nagrade:
Velika Borštnikova nagrada za najboljšo predstavo
Škofjeloški pasijon v režiji Jerneja Lorencija v koprodukciji Prešernovega gledališča Kranj in Mestnega gledališča Ptuj
Borštnikova nagrada za režijo
Sebastijan Horvat za režijo uprizoritve Cement v produkciji Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana
Šest Borštnikovih nagrad za igro
Nina Valič za vlogi Savde in Nazire v uprizoritvi Požigi v produkciji Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana; Jana Zupančič za vlogo Barbare Fordham v uprizoritvi Avgust v okrožju Osage v produkciji Mestnega gledališča ljubljanskega; Nataša Barbara Gračner za vlogo Daše Čumalove v uprizoritvi Cemet v produkciji Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana in za vlogo v uprizoritvi Vsi ptice v koprodukciji Mini teatra, Mestnega gledališča Ptuj in Festivala Ljubljana; Marko Mandić za vlogi Gleba Čumalova v uprizoritvi Cement in Nihada v uprizoritvi Požigi v produkciji Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana; Vladimir Vlaškalić za vlogo Jeranka v uprizoritvi To noč sem jo videl v koprodukciji Drame Slovenskega narodnega gledališča Maribor, Burgtheatra Dunaj, Jugoslovenskega dramskega pozorišta Beograd in Cankarjevega doma Ljubljana; Marjuta Slamič za vlogo Bogdane v uprizoritvi jerebika, štrudelj, ples pa še kaj v koprodukciji Slovenskega mladinskega gledališča in Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica
Borštnikova nagrada za mlado igralko
Lina Akif za vloge v uprizoritvah Vročina v v koprodukciji Slovenskega mladinskega gledališča, steirischer herbst '21 in Maske, Črna koža, bele maske v koprodukciji Anton Podbevšek Teatra in Plesnega teatra Ljubljana ter Vsi ptice v koprodukciji Mini teatra, Mestnega gledališča Ptuj in Festivala Ljubljana
Borštnikova nagrada za scenografijo
Igor Vasiljev v uprizoritvi Cement v produkciji Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana
Borštnikova nagrada za glasbo
Branko Rožman v uprizoritvi Škofjeloški pasijon v koprodukciji Prešernovega gledališča Kranj in Mestnega gledališča Ptuj
Borštnikova nagrada za oblikovanje svetlobe
Aleksandar Čavlek v uprizoritvi Cement v produkciji Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana
Borštnikova nagrada za jezikovno priredbo
Srečko Fišer v uprizoritvi jerebika, štrudelj, ples pa še kaj v koprodukciji Slovenskega mladinskega gledališča in Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica
Borštnikova nagrada po presoji žirije
Požigi v režiji Nine Rajić Kranjac v produkciji Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana
Na fotografiji: Nika Leskovšek, selektorica tekmovalnega programa in Aleš Novak, umetniški direktor FBS
Na fotografiji: Marko Mandič, igralec
Na fotografiji: Pia Zemljič, igralka in Nina Rajić Kranjac, režiserka
Na fotografiji: Aleš Novak, umetniški direktor FBS, ..., dr. Asta Vrečko, ministrica za kulturo RS in Danilo Rošker, direktor SNG Maribor
Na fotografiji: Mojca Kolar, FBS in Dragan Barbutovski, British Council v Sloveniji
Na fotografiji: Aleš Novak, umetniški direktor FBS in Isabel Tamen, Akram Khan Company
Na fotografiji: Aleksander Saša Arsenovič, župan Mestne občine Maribor
Na fotografiji: Aleš Novak, umetniški direktor FBS
Na fotografiji: Aleš Novak, umetniški direktor FBS
Na fotografiji: dr. Asta Vrečko, ministrica za kulturo RS
Na fotografiji: dr. Asta Vrečko, ministrica za kulturo RS
Otvoritvena predstava
Otvoritvena predstava
Otvoritvena predstava
Otvoritvena predstava
Na fotografiji: Aleš Novak, Barbara Orel, Melita Forstnerič Hajnšek, Vili Ravnjak in Tomaž Toporišič
Na fotografiji: Aleš Novak, umetniški direktor FBS
Na fotografiji: Vito Weis
Na fotografiji: Vito Weis
Na fotografiji: Marko Košir, Tone Partljič in Breda Pugelj
Na fotografiji: Vito Weis
Na fotografiji: Damir Avdić
Na fotografiji: Evelin Bizjak, voditeljica pogovora, Žiga Divjak, režiser, Damir Avdić, igralec in Goran Injac, dramaturg
Na fotografiji: Klara Šulek in Mojca Hadela, FBS
Na fotografiji: Evelin Bizjak, voditeljica pogovora, Lina Akif, Irena Yebuah Tiran, Leticia Slapnik Yebuah, Maša Kagao Knez in Joseph Nzobandora Jose
Na fotografiji: Mojca Kolar in Adrijana Kos, FBS
Na fotografiji: Marko Košir, Tone Partljič in Breda Pugelj
Na fotografiji: Marko Košir, Tone Partljič in Breda Pugelj
Na fotografiji: Mojca Kolar, producentka FBS, Aleš Novak, umetniški direktor FBS, in Daša Šprinčnik, izvršna producentka FBS
Na fotografiji: Nataša Matjašec Rošker, igralka
Na fotografiji: Milena Zupančič, igralka
Na fotografiji: Filip Mramor, igralec
Na fotografiji: Alja Predan, Mojca Kranjc in Urška P. Černe
Na fotografiji: Ivo Ban in Milena Zupančič
Na fotografiji: Gal Oblak, Saša Pavlin Stošić in Lina Akif
Na fotografiji: Robert Waltl in Ivica Buljan
Na fotografiji: Maša Grošelj, Varja Hrvatin in Lina Akif
Na fotografiji: Nina Rajić Kranjac
Na fotografiji: Julija Klavžar
Na fotografiji: Teo Collori in Momento Cigano
Na fotografiji: Liza Marijina, voditeljica prireditve
Na fotografiji: Aleš Novak, umetniški direktor Festivala Borštnikovo srečanje
Na fotografiji: Nina Rajić Kranjac in Dorian Šilec Petek, predstavnika Društva gledaliških režiserk in režiserjev
Na fotografiji: Prejemniki nagrad Nepogrešljivi in Nina Rajić Kranjac, predstavnica Društva gledaliških režiserk in režiserjev
Na fotografiji: oblikovalka svetlobe Mojca Sajraš ob prejemu nagrade Nepogrešljivi in Dorian Šilec Petek, predstavnik Društva gledaliških režiserk in režiserjev
Na fotografiji: čistilka Bojana Bajželj ob prejemu nagrade Nepogrešljivi in Dorian Šilec Petek, predstavnik Društva gledaliških režiserk in režiserjev
Na fotografiji: tonski mojster Silvo Zupančič ob prejemu nagrade Nepogrešljivi in Dorian Šilec Petek, predstavnik Društva gledaliških režiserk in režiserjev
Na fotografiji: Primož Ekart, član strokovne žirije
Na fotografiji: Vesna Jurca Tadel (v imenu Aleksandra Čavleka) ob prejemu Borštnikove nagrade za za oblikovanje svetlobe v uprizoritvi Cement v produkciji Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana
Na fotografiji: Jure Novak (v imenu Branka Rožmana) ob prejemu Borštnikove nagrade za glasbo v uprizoritvi Škofjeloški pasijon v koprodukciji Prešernovega gledališča Kranj in Mestnega gledališča Ptuj
Na fotografiji: Vesna Jurca Tadel (v imenu Igorja Vasiljeva) ob prejemu Borštnikove nagrade za scenografijo v uprizoritvi Cement v produkciji Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana
Na fotografiji: Srečko Fišer ob prejemu Borštnikove nagrade za jezikovno priredbo v uprizoritvi jerebika, štrudelj, ples pa še kaj v koprodukciji Slovenskega mladinskega gledališča in Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica
Na fotografiji: Lina Akif ob prejemu Borštnikove nagrade za mlado igralko za vloge v uprizoritvah Vročina v koprodukciji Slovenskega mladinskega gledališča, steirischer herbst '21 in Maske, Črna koža, bele maske v koprodukciji Anton Podbevšek Teatra in Plesnega teatra Ljubljana ter Vsi ptice v koprodukciji Mini teatra, Mestnega gledališča Ptuj in Festivala Ljubljana
Na fotografiji: Nina Valič ob prejemu Borštnikove nagrade za igro za vlogi Savde in Nazire v uprizoritvi Požigi v produkciji Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana
Na fotografiji: Nataša Barbara Gračner ob prejemu Borštnikove nagrade za igro za vlogo Daše Čumalove v uprizoritvi Cemet v produkciji Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana in za vlogo v uprizoritvi Vsi ptice v koprodukciji Mini teatra, Mestnega gledališča Ptuj in Festivala Ljubljana
Na fotografiji: Marko Mandić ob prejemu Borštnikove nagrade za igro za vlogi Gleba Čumalova v uprizoritvi Cement in Nihada v uprizoritvi Požigi v produkciji Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana
Na fotografiji: Vladimir Vlaškalić ob prejemu Borštnikove nagrade za igro za vlogo Jeranka v uprizoritvi To noč sem jo videl v koprodukciji Drame Slovenskega narodnega gledališča Maribor, Burgtheatra Dunaj, Jugoslovenskega dramskega pozorišta Beograd in Cankarjevega doma Ljubljana
Na fotografiji: Marjuta Slamič ob prejemu Borštnikove nagrade za igro za vlogo Bogdane v uprizoritvi jerebika, štrudelj, ples pa še kaj v koprodukciji Slovenskega mladinskega gledališča in Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica
Na fotografiji: Nataša Barbara Gračner (v imenu Sebastijana Horvata) ob prejemu Borštnikove nagrade za režijo uprizoritve Cement v produkciji Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana
Na fotografiji: Ustvarjalci predstave ob prejemu Borštnikove nagrade po presoji žirije za predstavo Požigi v režiji Nine Rajić Kranjac v produkciji Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana
Na fotografiji: Ustvarjalci predstave ob prejemu Borštnikove nagrade po presoji žirije za predstavo Požigi v režiji Nine Rajić Kranjac v produkciji Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana
Na fotografiji: Ustvarjalci predstave ob prejemu Velike Borštnikova nagrada za najboljšo predstavo za Škofjeloški pasijon v režiji Jerneja Lorencija v koprodukciji Prešernovega gledališča Kranj in Mestnega gledališča Ptuj
Na fotografiji: Ivo Barišič, prejemnik Borštnikovega prstana 2022
Na fotografiji: Marinka Štern, prejemnica Borštnikovega prstana 2019 in Ivo Barišič, prejemnik Borštnikovega prstana 2022
Na fotografiji: Ivo Barišič, prejemnik Borštnikovega prstana 2022
Na fotografiji: Ivo Barišič, prejemnik Borštnikovega prstana 2022
Na fotografiji: Ivo Barišič, prejemnik Borštnikovega prstana 2022
Sprejem po prireditvi
Na fotografiji: Ivo Barišič, prejemnik Borštnikovega prstana 2022
Festivalska ekipa
Festivalska ekipa s prostovoljci
Prvi dan 57. Festivala Borštnikovo srečanje
Drugi dan 57. Festivala Borštnikovo srečanje
Tretji dan 57. Festivala Borštnikovo srečanje
Četrti dan 57. Festivala Borštnikovo srečanje
Peti dan 57. Festivala Borštnikovo srečanje
Šesti dan 57. Festivala Borštnikovo srečanje
Sedmi dan 57. Festivala Borštnikovo srečanje
Osmi dan 57. Festivala Borštnikovo srečanje
Deveti dan 57. Festivala Borštnikovo srečanje
Deseti dan 57. Festivala Borštnikovo srečanje
Enajsti dan 57. Festivala Borštnikovo srečanje
Dvanajsti dan 57. Festivala Borštnikovo srečanje
Trinajsti dan 57. Festivala Borštnikovo srečanje
Strokovna žirija 57. Festivala Borštnikovo srečanje (v sestavi: Žanina Mirčevska, Rok Andres, Primož Ekart, Giacomo Pedini in Igor Ružić) je Veliko nagrado FBS za najboljšo uprizoritev podelila uprizoritvi Škofjeloški pasijon v režiji Jerneja Lorencija v koprodukciji Prešernovega gledališča Kranj in Mestnega gledališča Ptuj.
Iz utemeljitve:
Silovitost uprizoritve Škofjeloškega pasijona je v navznoter obrnjeni spektakelskosti, ki najstarejše ohranjeno slovensko dramsko besedilo iz množične, procesijske forme reducira na kolektiv šestih igralcev. Obdani z esenco protobaročne atmosfere se izvajalci in gledalci povežejo v mučno trpeči pripovedi, ki ni več pasijon enega človeka, marveč vseh. Izrazito avtorska reinterpretacija klasike v odrski pripovedi celostno združuje vse uprizoritvene elemente, od katerih najbolj izstopata homogen igralski kolektiv in atmosfera, ki jo ustvarja vizualno-glasbeni del avtorske ekipe. Intenzivnost in sporočilnost uprizoritve sta v njeni komornosti, neposrednosti ter kritičnosti do preteklosti in sedanjosti.
Branko Rožman je prejel Borštnikovo nagrado za glasbo:
Izvirna glasba in oblikovanje zvoka v uprizoritvi Škofjeloški pasijon jasno ustvarjata atmosfero in ritem uprizoritve. V tesni povezanosti z dramaturgijo in igro je glasba Branka Rožmana predstavi dodala kupolasto zvočnost, ki razširja in zožuje prostor emocije in besede. Mestoma jo ustvarja zadržano, komaj opazno, spet drugič stopa v ospredje kot temeljni punctus. Atmosferičnost glasbe in zvokov je sedmi igralec v kolektivu.
Na fotografiji: Darja Reichman, Miranda Trnjanin, Doroteja Nadrah, Miha Rodman, Blaž Setnikar in Gregor Zorc
Na fotografiji: Miha Rodman in Darja Reichman
Na fotografiji: Doroteja Nadrah in Blaž Setnikar
Na fotografiji: Blaž Setnikar, Doroteja Nadrah in Miranda Trnjanin
Na fotografiji: Darja Reichman in Miranda Trnjanin
Na fotografiji: Darja Reichman, Doroteja Nadrah, Miranda Trnjanin, Miha Rodman, Blaž Setnikar in Gregor Zorc
Na fotografiji: Darja Reichman, Miranda Trnjanin, Doroteja Nadrah, Miha Rodman, Blaž Setnikar in Gregor Zorc
Na fotografiji: Darja Reichman, Miranda Trnjanin, Doroteja Nadrah, Miha Rodman, Blaž Setnikar in Gregor Zorc
Na fotografiji: Darja Reichman, Doroteja Nadrah, Blaž Setnikar in Gregor Zorc
Na fotografiji: Darja Reichman in Doroteja Nadrah
Na fotografiji: Darja Reichman, Miranda Trnjanin, Doroteja Nadrah, Miha Rodman, Blaž Setnikar in Gregor Zorc
Na fotografiji: Miranda Trnjanin in Blaž Setnikar
Na fotografiji: Doroteja Nadrah in Blaž Setnikar
Na fotografiji: Darja Reichman, Miranda Trnjanin, Doroteja Nadrah, Blaž Setnikar, Miha Rodman in Gregor Zorc
Na fotografiji: Darja Reichman, Miranda Trnjanin, Doroteja Nadrah, Blaž Setnikar, Miha Rodman in Gregor Zorc
Na fotografiji: Miranda Trnjanin, Doroteja Nadrah, Blaž Setnikar in Miha Rodman
Na fotografiji: Doroteja Nadrah, Blaž Setnikar in Gregor Zorc
Na fotografiji: Darja Reichman, Miranda Trnjanin, Doroteja Nadrah, Blaž Setnikar in Gregor Zorc
Na fotografiji: Miranda Trnjanin, Doroteja Nadrah, Blaž Setnikar in Gregor Zorc
Na fotografiji: Miranda Trnjanin, Darja Reichman, Doroteja Nadrah, Blaž Setnikar, Gregor Zorc in Miha Rodman
Na fotografiji: Darja Reichman in Doroteja Nadrah
Izvirna glasba in oblikovanje zvoka v uprizoritvi Škofjeloški pasijon jasno ustvarjata atmosfero in ritem uprizoritve. V tesni povezanosti z dramaturgijo in igro je glasba Branka Rožmana predstavi dodala kupolasto zvočnost, ki razširja in zožuje prostor emocije in besede. Mestoma jo ustvarja zadržano, komaj opazno, spet drugič stopa v ospredje kot temeljni punctus. Atmosferičnost glasbe in zvokov je sedmi igralec v kolektivu. Za glasbo je Branko Rožman prejel Borštnikovo nagrado za glasbo.
Tako gledališko kot filmsko ustvarjanje Iva Barišiča zaznamuje popolna predanost igralskemu poklicu.
Ivo Barišič je umetniško pot pričel kot gledališki samouk, ki ga je k igralstvu pritegnil režiser in organizator Jože Babič, k njegovi umetniški rasti pa so pripomogli še zlasti režiserji Dušan Mlakar, Mile Korun, Vito Taufer, Janusz Kica in Diego de Brea. Član igralskega ansambla novogoriškega gledališča je bil vse od njegove profesionalizacije leta 1969. V Primorskem dramskem gledališču, leta 2004 preimenovanem v Slovensko narodno gledališče Nova Gorica, ter v drugih gledaliških hišah je nastopil v več kot 170 uprizoritvah, vidne vloge pa je – še zlasti v zadnjem desetletju – oblikoval tudi na filmu in televiziji. V začetku leta 2014 se je upokojil in zaključil gledališko kariero (zatem je leta 2016 oblikoval le še vlogo v Ondini), pred kamerami pa še zmeraj ustvarja.
Med pomembnejše vloge Iva Barišiča iz najzgodnejšega obdobja novogoriškega poklicnega gledališča sodijo Tine iz Goldonijeve komedije Primorske zdrahe (1971), Maurice iz Genetove igre Poostreni nadzor (1972), Črtomir iz uprizoritve Krsta pri Savici Franceta Prešerna in Toneta Peršaka (1973). V drugi polovici 70. let je med drugimi nastopil kot Mortimer Brewster v Kesselringovi uspešnici Arzenik in stare čipke (1975), Sluga pri Agazzijevih v Pirandellovi igri Kaj je resnica? (1979), Julio Gapit v Grumovem Dogodku v mestu Gogi (1980).
V 80. letih so v komedijskem repertoarju še zlasti izstopali njegovi Sganarel v Molièrovem Don Juanu (1981), Lloyd Dallas v Fraynovi burki Hrup za odrom (1985), Frapper v izjemno uspešni uprizoritvi Barnesovih Rdečih nosov (1986) in Siro v Machiavellijevi Mandragoli (1989), v dramskem repertoarju pa Smrt v Strniševih Ljudožercih in Simon v Zajčevem Vorancu (1989).
Leta 1991 je ustvaril minuciozno izdelano vlogo Harlekina v Marivauxovem Zmagoslavju ljubezni (1991) in sugestivno kreacijo Mitcha v Williamsovem Tramvaju Poželenje (1991). Psihološko niansirano je zasnoval Simona v Zajčevem Vorancu (1989), Bradleyja v Shepardovem Pokopanem otroku (1992) in Barona Tita Belcredija v Pirandellovem Henriku IV. (1993). Zahtevne figure je odigral kot Clout v Ljubezni dobrega moža Howarda Barkerja (1995), Gospa Smith v Plešasti pevki Eugèna Ionesca (1995), eni največjih uspešnic novogoriškega gledališča, in Peter Morrone v Zatonu sonca in slave Petra Barnesa (1995).
Z Mesroujem je prispeval k usklajeni ansambelski igri v Marivauxovem Disputu (1997). V enodejankah Petra Barnesa, odigranih pod naslovom Ni tako slabo, kot zgleda (1998), je spastičnega Douglasa Powella zasnoval z dobršno mero avtoironije, upodobil pa je tudi slepega ljubimca Paula Berridga. V Beckettovem Koncu igre (1999), najboljši uprizoritvi 34. Borštnikovega srečanja, je bil Barišičev hromec-slepec Hamm do podrobnosti premišljena figura katastrofičnega človeka. Kot Klavdij v Shakespearovem Hamletu (2000) je z mogočnim govorom in gesto utelesil primitivizem in zlo – vrhunec je dosegel v prizoru molitve. V Iluziji Pierra Corneilla (2000) je odigral nastopaškega in strahopetnega sodnika Matamorja, ki predstavlja komično protiutež tragičnemu razvoju igre. Kot Kralj Bérenger I., naslovni lik v Ionescovem delu Kralj umira (2001), je skozi predstavo preigral registre Slehernika (od strahu, paničnega iskanja rešitve, infantilne trme in resignacije do resnične eksistencialne zgroženosti), soočenega z lastno minljivostjo. Potem ko je zasnoval govorno in gestično prepričljivega Komija Preliha v Dogodku v mestu Gogi Slavka Gruma (2001) in samodvomečega podeželskega zdravnika Čebutkina v Treh sestrah Antona P. Čehova (2002), je provokativno in z grenko-komičnim pridihom odigral amaterskega igralca in rokodelca Klopčiča v Shakespearovem Snu kresne noči (2002). Z notranje intenzivno in glasovno poudarjeno ritmično igro je zaznamoval ločenega hišnika Hansa Lomeierja v Arabski noči Rolanda Schimmelpfenniga (2003). V Beckettovi drami Čakajoč Godota (2003), s katero je SNG Nova Gorica gostoval na številnih festivalih doma in v tujini, je z minimalistično, stilizirano mimiko nastopil kot pasje vdan Lucky. V Cankarjevem Pohujšanju v dolini Šentflorjanski (2004) je oblikoval osrednjo vlogo, samosvojega, starčevsko zrelega in jasnovidnega popotnika Petra. V Medtem (2004), najboljši predstavi 40. Borštnikovega srečanja, je zasnoval več presunljivih figur – bil je Teiresias, Taboriščnik, Prišlek, Opazovalec, Puščavnik, Povratnik, Oče in Hades. V komediji Dušana Kovačevića Maratonci tečejo častni krog (2005) je podal družinsko avtoriteto, slokega in brezčutnega Milana Topalovića, v Gozzijevem Zelenem ptičku (2005) pa blaziranega, poženščenega, patetično vzvišenega kralja Tartaglio. V muzikalu Alica A. Annecchina-R. Ceccattyja-J. Kice (2005) je bil ironično obarvan Belizajc, v tragediji Doktor Faust Christopherja Marlowa (2006) je kot naslovni lik prepletel zgodovinski literarni mit z izkušnjo postbeckettovskega in postionescovskega slehernika – njegov Faust je bil nevrotično nebogljen, nezadoščen, ihtavo zaletav, razpet med zavedno in nezavedno. V slovenski praizvedbi igre Ta postelja je prekratka ali Samo fragmenti Nine Mitrović (2007), ki je na festivalu hrvaške drame Marulićevi dnevi (Marulićevi dani) leta 2007 prejela štiri nagrade, je odigral zabavljivega in sarkastičnega umirajočega Toma. Kot Semjon Semjonovič Dvopičje v Letoviščarjih Maksima Gorkega (2008) je oblikoval v osamljenost pogrezajočega se človeka, ki je v svojem hlastanju po človeški toplini žalostno smešen. V uprizoritvi Skrivni strahovi na javnih krajih Alana Ayckbourna (2008) je nastopil kot na videz racionalen, v resnici pa otožen, ranljivo krhek natakar Ambrose. V Pirandellovi igri Kaj je resnica? (2009) je bil eleganten in govorno spreten Lamberto Laudisi, brezskrupulozen Barry v sKurtu Dimitrija Vojnova (2011), Stari Simon Gregorčič v avtorskem projektu Nede Bric Kdor sam do večera potuje skoz svet (Simon Gregorčič) (2011), Karp v Gozdu Aleksandra N. Ostrovskega (2013), vidnejši vlogi je odigral kot Flavij v Timonu Atenskem Williama Shakespeara (2013) in kot eden od nastopajočih v avtorskem projektu Jana Cvitkoviča Otroci Adama in Eve (2015). Nazadnje je v novogoriškem gledališču nastopil kot Avgust v tragikomični pravljici Ondina Jeana Giraudouxa (2016).
Ivo Barišič je ob vlogah v SNG Nova Gorica nastopal tudi v Slovenskem stalnem gledališču Trst, med drugim kot Justin v Cankarjevem Jakobu Rudi (1990), Starka in Oče Jelpidij v Erdmanovem Samomorilcu (2007), Gospod Purgon v Molièrovem Namišljenem bolniku (2008), Jegor v Tolstojevi Kreutzerjevi sonati (2009) ter v koprodukcijah kot Teiresias v Evripidovih Bakhantkah (2006, SNG Nova Gorica in SSG Trst), kralj Ninos in vojskovodja Friks v Enzensbergerjevi pravljici Hči zraka (2008, SSG Trst in festivali Mittelfest iz Čedada, Primorski poletni festival, Teatri a teatro iz Trsta), dokumentaristično zasnovan Ado v predstavi Eda, zgodba bratov Rusjan Nede Bric (2009, SNG Nova Gorica in Slovensko mladinsko gledališče), enigmatičen Videc v avtorskem projektu Pot v Jajce (2009, SNG Nova Gorica in SNG Drama Ljubljana), Finančnik in Bog v komedijski uspešnici Sljehernik Iztoka Mlakarja (2011, SNG Nova Gorica in Gledališče Koper), kočijažek Alfredo Amoroso v igri Filumena Marturano Eduarda De Filippa (2012, SNG Nova Gorica in Gledališče Koper).
Posebno mesto v gledališkem ustvarjanju Iva Barišiča zavzema dramatika absurda, v kateri je ustvaril antologijske figure, kot so Drugi nosač v Ionescovem Najemniku (1973), Gospa Smith v Ionescovi Plešasti pevki (1995), Hamm v Beckettovem Koncu igre (1999), Kralj Béranger I. v Ionescovi igri Kralj umira (2001) in Lucky v Beckettovem Čakajoč Godota (2003).
Ob številnih nosilnih vlogah ostaja v spominu tudi po domišljenih miniaturah, kot so npr. Norec Karl v Büchnerjevem Woyzecku (1998), Stari gospod v Koltèsovem Robertu Zuccu (2000), puščavnik Francisco v Molièrovem Don Juanu (2003), G. Jović v igri Biljane Srbljanović Kobilice ali Moj oče igra loto (2006), Mile iz protokola v Nušićevi komediji Gospa ministrica (2008).
Najznačilnejša poteza v ustvarjalnosti Iva Barišiča sta njegova predanost in odprtost – kot igralec vseskozi posodablja svoj način igre in ohranja radovednost za nov, drugačen gledališki in filmski jezik, zato z njim radi sodelujejo tako izkušeni, uveljavljeni režiserji kot tudi ustvarjalci najmlajše generacije in tisti, ki odstopajo od ustaljenih teatrskih in filmskih praks.
Besedilo je povzeto po utemeljitvi, ki jo je napisala Tea Rogelj.
Žirija za podelitev Borštnikovega prstana: Mojca Jan Zoran, Jernej Lorenci in Jette Ostan Vejrup.
Na fotografiji: Ivo Barišič in Teja Glažar v predstavi Pepelka v režiji Janeza Povšeta.
Na fotografiji: Ivo Barišič, Iztok Jereb, Tone Šolar, Stane Leban v predstavi Primorske zdrahe v režiji Maria Uršiča.
Na fotografiji: Ivo Barišič, Matjaž Turk in Karel Brišnik v predstavi Poostreni nadzor v režiji Iztoka Toryjina.
Na fotografiji: Ivo Barišič in Jožica Avbelj v predstavi Krst pri Savici v režiji Toneta Peršaka.
Na fotografiji: Stane Leban, Dragica Kokot in Ivo Barišič v predstavi Novi najemnik v režiji Dušana Mlakarja.
Na fotografiji: Metka Franko, Stane Leban, Ivo Barišič in Dragica Kokot v predstavi Skušnja ali kaznovana ljubezni v režiji Dušana Mlakarja.
Na fotografiji: Breda Urbič, Teja Glažar, Sava Sever in Ivo Barišič v predstavi Arzenik in stare čipke v režiji Dušana Mlakarja.
Na fotografiji: Ivo Barišič, Dragica Kokot, Stane Leban, Marjan Trobec, Metka Franko in Peter Pirih v predstavi Talec v režiji Janeza Drozga.
Na fotografiji: Dragica Kokot, Matjaž Turk, Ernest Zega, Ivo Barišič in Janez Lavrih v predstavi Balada o trobenti in oblaku v režiji Janeza Povšeta.
Na fotografiji: Nevenka Sedlar in Ivo Barišič v predstavi Dogodek v mestu Gogi v režiji Mirana Herzoga.
Na fotografiji: Ivo Barišič, Silvij Božič, Breda Urbič, Nevenka Vrančič, Iztok Jereb in Metka Franko v predstavi Dva gospoda iz Verone v režiji Dina Radojevića.
Na fotografiji: Ivo Barišič v predstavi Don Juan ali Kamniti gost v režiji Ljubiše Georgijevskega.
Na fotografiji: Ivo Barišič, Metka Franko, Jože Hrovat in Janez Starina v predstavi Rdeči nosovi v režiji Dušana Mlakarja.
Na fotografiji: Ivo Barišič in Bine Matoh v predstavi Ljudožerci v režiji Mileta Koruna.
Na fotografiji: Ivo Barišič, Bine Matoh, Radoš Bolčina in Stane Leban v predstavi Mandragola v režiji Georgija Parota.
Na fotografiji: Ivo Barišič v predstavi Voranc v režiji Mileta Koruna.
Na fotografiji: Jożica Avbelj, Ivo Barišič in Teja Glažar v predstavi Zmagoslavje ljubezni v režiji Janeza Pipana.
Na fotografiji: Ivo Barišič, Stane Leban in Alenka Vidrih v predstavi Pokopani otrok v režiji Dušana Jovanovića.
Na fotografiji: Branko Ličen, Bine Matoh, Ivo Barišič, v ozadju Iztok Mlakar, Jože Hrovat, Rastko Krošl in Radoš Bolčina v predstavi Ljubezen dobrega moža v režiji Bojana Jablanovca.
Na fotografiji: Janez Starina in Ivo Barišič v predstavi Plešasta pevka v režiji Vita Tauferja.
Na fotografiji: Ivo Barišič in Bine Matoh v predstavi Zaton sonca in slave v režiji Dušana Mlakarja.
Na fotografiji: Peter Musevski, Vojko Belšak, Ivo Barišič, Aleš Kolar, Tone Šolar, Stojan Colja, Franko Korošec in Gregor Geč v predstavi Kralj Richard Tretji v režiji Mileta Koruna.
Na fotografiji: Branko Završan, Ivo Barišič in Jože Hrovat v predstavi Ni tako slabo, kot izgleda v režiji Jaše Jamnika.
Na fotografiji: Ivo Barišič, Luka Rudan in Barbara Babič v predstavi Woyzeck, kot izgleda v režiji Tomija Janežiča.
Na fotografiji: Ivo Barišič, v ozadju Radoš Bolčina v predstavi Konec igre v režiji Vita Tauferja.
Na fotografiji: Jernej Šugman in Ivo Barišič v predstavi Roberto Zucco v režiji Eduarda Milerja.
Na fotografiji: Ljerka Belak in Ivo Barišič v predstavi Hamlet v režiji Vita Tauferja.
Na fotografiji: Ivo Barišič in Branko Šturbej v predstavi Iluzija v režiji Janusza Kice.
Na fotografiji: Ivo Barišič v predstavi Kralj umira v režiji Diega De Brea.
Na fotografiji: Ivo Barišič in Jože Hrovat v predstavi Glengarry Glen Ross v režiji Jaše Jamnika.
Na fotografiji: Barbara Babič, Dragica Kokot, Mira Lampe-Vujičić, Nevenka Vrančič, Radoš Bolčina, Iztok Mlakar, Sandi Krošl, Rastko Krošl, Ana Facchini in Ivo Barišič v predstavi Dogodek v mestu Gogi v režiji Mileta Koruna.
Na fotografiji: Danijel Malalan, Ivo Barišič in Janez Starina v predstavi Sen kresne noči v režiji Janusza Kice.
Na fotografiji: Ivo Barišič in Primož Pirnat v predstavi Arabska noč v režiji Diega De Brea.
Na fotografiji: Ivo Barišič v predstavi Čakajoč Godota v režiji Vita Tauferja.
Na fotografiji: Helena Peršuh in Ivo Barišič v predstavi Pohujšanje v dolini Šentflorjanski v režiji Diega De Brea.
Na fotografiji: Ivo Barišič, Anton Petje, Primož Pirant in Bine Matoh v predstavi Maratonci tečejo častni krog v režiji Dejana Mijača.
Na fotografiji: Ivo Barišič in Alida Bevk v predstavi Zeleni ptiček v režiji Slobodana Unkovskega.
Na fotografiji: Ivo Barišič, Iztok Mlakar, Lara Janković, Marjuta Slamič, Eva Hren in Alida Bevk v predstavi Alica v režiji Janusza Kice.
Na fotografiji: Ivo Barišič v predstavi Kobilice ali Moj oče igra loto v režiji Eduarda Milerja.
Na fotografiji: Uroš Maček in Ivo Barišič v predstavi Doktor Faust v režiji Diega De Brea.
Na fotografiji: Vojko belšak in Ivo Barišič v predstavi Bakhantke v režiji Vita Tauferja.
Na fotografiji: Ivo Barišič in Romeo Grebenšek v predstavi Spopad s pomladjo v režiji Marka Sosiča.
Na fotografiji: Ivo Barišič in Helena Peršuh v predstavi Ta postelja je prekratka ali Samo fragmenti v režiji Ivana Djilas.
Na fotografiji: Ivo Barišič, Janko Petrovec in Primož Forte v predstavi Samomorilec v režiji Eduarda Milerja.
Na fotografiji: Blaž Valič, Maja Poljanec Nemec, Ajda Toman, Ivo Barišič in Alida Bevk v predstavi Letoviščarji v režiji Paola Migellija.
Na fotografiji: Ana Facchini in Ivo Barišič v predstavi Skrivni strahovi na javnih krajih v režiji Ivane Djilas.
Na fotografiji: Branko Šturbej, Ivo Barišič in Nikla Petruška Panizo v predstavi Namišljeni bolnik v režiji Janusza Kice.
Na fotografiji: Nikla Petruška Panizon in Ivo Barišič v predstavi Hči zraka v režiji XXX
Na fotografiji: Ivo Barišič in Romeo Grebenšek v predstavi Kreutzerjeva sonata v režiji Mihe Goloba.
Na fotografiji: Ivo Barišič in Robert Prebil v predstavi Eda, zgodba bratov Rusjan v režiji Nede Rusjan Bric.
Na fotografiji: Jana Menger, Anja Bornšek in Ivo Barišič v predstavi Pot v Jajce v režiji Sebastijana Horvata.
Na fotografiji: Arna Hažialjević in Ivo Barišič v predstavi Kaj je resnica? v režiji Dušana Mlakarja.
Na fotografiji: Branko Šturbej in Ivo Barišič v predstavi Sovražnik ljudstva v režiji Dušana Mlakarja.
Na fotografiji: Ivo Barišič in Kristijan Guček v predstavi sKurt v režiji Luke Martina Škofa.
Na fotografiji: Ivo Barišič v predstavi Kdor sam do večera potuje skoz svet (Simon Gregorčič) v režiji Nede Rusjan Bric.
Na fotografiji: Nia Modic in Ivo Barišič v predstavi Krojači sveta – Funeral Fashion Show v režiji Dušana Jovanovića.
Na fotografiji: Ivo Barišič v predstavi Gozd v režiji Egona Savina.
Na fotografiji: Bine Matoh in Ivo Barišič v predstavi Timon Atenski v režiji Janeza Pipana.
Na fotografiji: Ivo Barišič v predstavi Morilec v režiji Marka Čeha.
Maribor, 30. maj – 12. junij 2022
Poročilo
V dneh tednih so se na mariborskih prizoriščih zvrstile vrhunske gledališke predstave, ki pričajo o ustvarjalni moči slovenskega gledališča v zahtevnem obdobju, ki ga je zaznamovala epidemija. Festivalsko dogajanje smo uvedli z vsebinami, ki jih posvečamo razvoju novih občinstev, mladim gledalcem ter študentom, najobsežnejši tekmovalni program doslej smo dopolnili s predstavami in številnimi dogodki v spremljevalnem in strokovnem programu. Borštnikovo srečanje je promoviralo in povezovalo slovensko gledališče, navduševalo občinstva ter spodbujalo mednarodno uveljavitev festivala in slovenske gledališke ustvarjalnosti.
Pri izvedbi programa je sodelovalo 40 slovenskih in tujih gledaliških producentov, na festivalskih odrih je stalo več kot 200 igralk in igralcev, pri tem pa so jih podpirali in jim odrske nastope omogočali mnogi, ki jih običajno ne vidimo v soju odrskih luči, vendar zato niso nič manj pomembni.
Festival Borštnikovo srečanje ostaja najpomembnejše in najbolj obiskano gledališko dogajanje v našem mestu, osrednji slovenski gledališki festival z mednarodno razsežnostjo ter sooblikovalec identitetne podobe našega mesta.
Aleš Novak, umetniški direktor FBS