Prejemnice in prejemniki Borštnikovega prstana

Simbol trajne vezi z Gledališčem

Branko Gombač je letni pregled slovenskega gledališkega snovanja ob petletnici festivala Teden slovenskih gledališč in njegovem priložnostnem preimenovanju v Borštnikovo srečanje leta 1970 pospremil z besedami: »Nagrade […] so poimenovane po velikem slovenskem gledališkem organizatorju, režiserju in igralcu Ignaciju Borštniku.« Festival in nagrade so tako dobili ime po veliki na Dunaju izšolani gledališki osebnosti, zaslužni tudi za prehod gledališke dejavnosti na Slovenskem iz amaterske v poklicno; ob nagradah za letne dosežke je po Borštniku imenovano tudi najvišje odličje za življenjsko delo, Borštnikov prstan.

»Kar pomeni Linhart v zgodovini in za razvoj naše dramatike, to pomeni Borštnik za odrsko umetnost, zlasti za igralsko,« je ob prvi obletnici podelitve imena zapisal Bratko Kreft.

Prstan se po zgledu izjemne vloge, ki jo ima Ignacij Borštnik (1858–1919) za slovensko gledališče – še posebej kot utemeljitelj slovenske gledališke igralske omike –, vsako leto podeljuje, kot navaja Pravilnik iz leta 1973, »najzaslužnejšemu slovenskemu dramskemu igralcu ali igralki«. Prvo leto sta bila za to nalogo odgovorna Odbor za podeljevanje Borštnikovih nagrad in Strokovno razsodišče za podeljevanje Borštnikovih nagrad in Borštnikovega prstana; slednjega je na zaključni prireditvi podelil tedanji predsednik odbora Borštnikovega srečanja, Josip Vidmar. Zatem je bila vloga presojanja o umetniških dosežkih dodeljena ocenjevalnemu telesu z nazivom Strokovna žirija, pozneje pa je bila za Borštnikov prstan imenovana posebna žirija.

Najpomembnejša je vsekakor simbolna vrednost nagrade, to je potrditev umetniškega dela igralke oziroma igralca, pa vendarle velja omeniti, da ima nagrada dejansko materialno obliko zlatarskega izdelka. »Ko sem naročeval prstan,« se leta 1985 priprave na prvo podelitev spominja Branko Gombač, »sem poudaril, da mora biti ves zlat, brez kičastih oblik in okraskov. Delal sem se važnega, seveda brez cvenka v žepu.«

Gombačeva zadrega je bila rešena, zlatarski izdelek, ki je bil oblikovan po njegovem motivnem predlogu (prstan z antično masko kot podobo gledališke umetnosti v središču in maskama velikega svetovnega in slovenskega dramskega imena, Shakespeara in Cankarja ob straneh), pa je prvotno estetsko obliko pozneje spreminjal.

Menjava, na osnovi katere je prstan eno leto podeljen igralki, drugo leto pa igralcu, se uveljavi kmalu po ustanovitvi nagrade. Na vseslovenskem gledališkem srečanju s sedežem v Mariboru jo kot prva prejme nekdanja vodilna igralka tamkajšnjega gledališča, Elvira Kralj. Od leta 1972 je razen ene izjeme (ko so v poznih osemdesetih letih prstan tri leta zapored prejeli igralci) menjava vse do danes dosledno upoštevana. Podobno velja tudi za pravilo, da se Borštnikov prstan podeljuje samo živečim igralcem, ki prav tako pozna izjemo, saj se je prejemnica leta 1979, Sava Sever, poslovila v prvih dneh Borštnikovega srečanja, ko je bila odločitev o nagradi že sklenjena.

Dušan Moravec leta 1985 ob pregledu dotedanjih nosilk in nosilcev Borštnikovega prstana zapiše, da bi ga »prav gotovo nosili« tudi nekateri drugi umetniki, »ko bi izpolnili le en sam pogoj: da bi živeli še nekaj let«. V poznejših letih se starostni kriteriji tudi nekoliko spremenijo; igralke in igralci, ki sicer pogosto ostajajo umetniško dejavni po formalni upokojitvi, ga večkrat prejmejo, še preden se upokojijo. Doslej najmlajši dobitnik prstana je prejemnik leta 1996, takrat sedeminštiridesetletni Ivo Ban.

Prstan je vendarle, kakor ob 45-letnici Festivala Borštnikovo srečanje leta 2010 poudari Rapa Šuklje, ena izmed odločevalcev o prvi podelitvi, »nagrada za visoke igralske dosežke«. In četudi v svoji konkretni obliki morda ni ves čas na roki igralke oziroma igralca, pa simbolno zaznamuje njeno oziroma njegovo trajno vez z Gledališčem.

Fotografija prstana: Arhiv Festivala Borštnikovo srečanje.

---

E-razstava je nastala ob 50. obletnici Festivala Borštnikovo srečanje (2015) pod naslovom Prejemnice in prejemniki Borštnikovega prstana (1970–2014). Slovenski gledališki inštitut (SLOGI) jo bo vsako leto nadgrajeval z dodanim sklopom, posvečenim najnovejši prejemnici oziroma najnovejšemu prejemniku Borštnikovega prstana.