GLEDALIŠČE

Jean Paul Sartre ZAPRTA VRATA (Huis clos)

prevod Draga Ahačič

režija in scenografija Samo Strelec dramaturgija Romana Ercegović

kostumografija Stanka Vauda

luč Tomaž Bezjak

lektura Arko

vodja projekta Franc Mlakar

Garcin Gregor Geč

Estelle Nešo Tokalić

Ines Vojko Belšak

sobar Urška Vučak

Premiera: četrtek, 5. avgust 1993 ob 20. uri klet ptujskega gradu

PREDSTAVO SO OMOGOČILI:

Generalni pokrovitelj TALUM, d.o.o., KIDRIČEVO

RIMLJAN d.o.o., KBM - POSLOVNA ENOTA PTUJ, TOVARNA VOLNENIH IZDELKOV MAJŠPERK, TAMPON d.o.o., STANOVANJSKI SERVIS PTUJ, PERUTNINA PTUJ, GRADBENO PODJETJE PTUJ, MERCEDES SERVIS DOMINKO, ZKO PTUJ, IS SO PTUJ, ZGODOVINSKI ARHIV PTUJ, POKRAJINSKI MUZEJ PTUJ,

RADIO-TEDNIK PTUJ, KAMNOSEŠTVO MOHORIČ

Premiera: četrtek, 5 avgust 1993 ob 20. uri

klet ptujskega gradu

tukaj smo • čas je, da se ustavimo • razgledamo, kje smo • kdo smo • zakaj smo • kaj mislijo drugi o nas • o naših ponarejenih obrazih • obrazih, za katerimi je skrita želja • želja, da bi ljudem nekaj pomenili • hrepenenje po tem, da bi nas nekdo imel rad • zlo, ker smo bili zavrnjeni • tukaj smo • čas je, da se ustavimo.

Garcin, Estelle, Ines Ni čas za junake. Čas je za ljudi.

Ines: Mene nihče ni občudoval.

Estelle: Tako čuden občutek imam.

Zdi se mi, da si nisem dobro namazala ustnic.

Garcin: Mi boš zaupala?

Estelle: Ah, dragi moj, jaz ne morem uganiti, kaj naj ti rečem.

Garcin: Hotel sem biti mož, jeklen mož. Ines se smeji.

Stvar ni v tem, koliko bolečine občutite

ampak koliko veseIja občutite. Življenje je polno opravičil za trpljenje

opravičil beg od življenja. Kadar se kakor jaz pri

sedeminosemdesetih znajdete v postelji, je edina bolečina, ki jo občutite,

bolečina zaradi vse tiste nepotrebne bolečine, ki ste jo občutili, zaradi

vseh tistih trenutkov, ko česa niste naredili iz strahu ali

strahopetnosti, zaradi vseh tistih trenutkov, ko ste pustili, da so vam zapečkarji

vzeli pogum.

Gledališki list št. 1 uredila: Romana Ercegović