(ČLAN -MEDUNARODNE ORGANIZACIJE — FIBEP

pres- klipinj e press-clipping (Osnovano 1952. godine)

JUGOSLOVENSKA, NOVINSKA AGENCIJA DOKUMENTACIJE

NOVINSKO IZDAVAČKO PREDUZEČE PRESS PUBLISHING ENTERPRISE.

Beograd — Knez Mihajlova 2/1X — Pošt. fah — P. O: Box 95, Tel. 621-578 — žiro račun — Current Account: 60801-603-15330

Isečak iz lista Newspaper cutting

Z4TGK

Vemo,kje in kakojenastajala|rema-najlepšihTerarnih vizij let, zaznamovanih z drugo svetovno vojno: nekje v neskončnem sa- motnem prostoru med »vetrom, peskom in zvezdami«, sredi ra- zmišljanj, razočaranj: in hrepe- nenj. Kot »Malega princa« nam jo je podaril v letu svoje smrti, 1944, francoskipisatelj in letalec Antoine de Saint Exupery. Upe- snil je drobno, krhkobitje,ki je v svojem 'hrepenenju po prija- teljstvu, dobrotnem razumeva- —nju inljubezniiz tujega ozvezdja zatavalo na naš planet — in nam s svojimi spoznanji povedalo re- snico o njem in o nas.

— Vse,s čimerje pisateljska do- mišljija prispodobno obdala po- potovanje Malegaprinca, množi- ca asteroidovin čudakov ali pov- prečnežev na njih, pa atmosfera agonije vsaharski puščavi, v ka- teri naj se soočitaprivid in resni- ca — vse to je že večkrat zvabilo vadaptacije Exupčryjevega bese-

j dila. Največkrat so, vsajna lut-. kovnih-odrih; ostalezadušene V konkretizaciji okolja in dogaja-

| nja, obdane in zasute, s kopico scenografskih rekvizitov.,

Ljubljanska marionetnaupri- zoritev »Malega princa«, ki jo je vodil režiser Edi Majaron,se je tem nevarnostim srečno izognila. Več kot desetletje stara adapta- cija preizkušenega lutkarja Jože- ta Pengova muje bila izhodišče, iz katerega je »Mali princ« zrasel

vpravi gledališki, likovniin glas- | beni izziv ustaljenemu, česar v tolikšni intenzivnosti že'vrsto let (ed »Sinje ptice« v Pengovovi, Miheličevi in Krekovi uresniči- tvi) ne pomnimo.

Poleg režiserjeve invencije ima za tak rezultat poglavitne zasluge likovni umetnik Peter Černe, ki je lutkam podaril vse izvirnosti svojega oblikovanja in z njimi |. dal od i priredbibesedila nove razsežnosti: kot se je v zadnjih

Bi-ali zgroteskno (prebivalci aste- roidov)stilizacijoza lutkerazširil pojem antropomorfnega, člove- škemu: podobnega ali sorodnega v likovno izrednoučinkovite in sugestivne dimenzije. Z njimije |- simbolično podprl dramaturško vodilno misel o iskanju človeka in človeškega, ki tako redko do- tava docilja. Pa tudi s scenograf-

| sko.MUCOserje telji i

desetletjih neskončnorazširil ha"

T. 1979

kovniizziv lutkovnisceni Exupery, Majaron, Černezza odličnega »Ma- lega princa« —Delež skladatelja Lebiča

Tih, senzibilen spremljevalec tega;dogajanjajje bil tudi sklada- telj Lojze Lebič, ki je tenko pre-

k pletal vodilne motive razpolože-nja v skupek spoznanj. - V gledališkem, odrsko lutkar- skem pogledu predstava pomeni ne nekaj povsem novega, vendar nekaj povsem na novo,logično, prepričljivo .. razporejanega in oblikovanega. Vselej močno ri- skantna združitev marionete z realnim igralcem izzveneva v njej povsem neprisiljeno, animacija dosega izrednostopnjo,recitacij- ski delež je s pomočjo tonskih učinkov izrazit in skladen. Tu gre za prispevek zavzetosti, ki jo je izkazal ves nastopajoči, ansam- bel. Vodilno vlogo v njem je imel gost, Silvij Božič, ki je upodobil pisatelja samega, glasovno pa'je posredoval še letalca, Pijanca in Geografa. Kar pilota zadeva, ga je v težavni vlogi pantomimične povezave igralca z lutko vzornodopolnil Blaž Vižintin. Izjemno" lutkarsko — marionetno celotd"sta ustvarilaz Malimprincem re- citatorka Alenka Pirjevec in ani- mator Peter Dougan. Takšne lebdeče, dognane, na odtenke ; besedila tenko prilagojene ani- macije nemara na našem odru sploh še nismo videli, niti vedeli; da je možna. (Mogoče ne piše v gledališkem listu kar tako, da je za navezavo lutk skrbel Ciril Ja- godic...) Pohvala in priznanje gresta seveda vsemu ansamblu. Nekaj pa je treba dodati:

»Mali prine« zagotovo ni pred- stava za najmlajše. Tam nekje od desetega, dvanajstega leta se ji odpira starostna meja umevanja in razumevanja in se širi v svet odraslih obiskovalcev gledališča. S tem se najbržširi tudi v poslan- stvo, ki:naj ga novemu sloven- skemu kulturnemu: liramu Ivana Cankanja. iz svojih moči in spod- bud prispeva tudinašeo gledališče. . za STANKA. GODNIČ