ČLAN MEDUNARODNE ORGANIZACIJE — FIBEPpres-kliping e press -clipping. (Osnovano 1952. godine)

JUGOSLOVENSKA NOVINSKA AGENCIJA DOKUMENTACIJE

NOVINSKO IZDAVAČKO PREDUZEČE PRESS PUBLISHING ENTERPRISE.

Beograd — Knez Mihajlova 2/1X — Pošt. fah — P. O. Box 95, Tel. 621-578 — žiro račun — Current. Account: 60801-603-15330

isečak iz listaNewspaper cutting LJUBLJANA23. Okt, 1979

E R o m o m m m a m m a p n a n

N E U RA

EU AU

RA UN

AN AN

NA UK Likovnočista zasnova

»Malega princa« Antoine de Saint-Exuperyja je za marionetni oder zrežiral Edi Mejaran; lutke in sceno pa oblikoval Peter Černe

»Mali prine«, besedilo avanturista, pilota in spo- gledovalca z zvezdami Antoine de Saint-Exupery- ja; v krhko tkivolirizma položeno poetičnoizrekanje človekove smrtnosti, je hkrati besedilo o svobodi samote in samotni-svobodi. Prav to, za kar nas je

> oklicala enkratna nespremenljivost našega bivanja, kliče k metafizičnemu samopreseganju,k skrivnostni čistosti svetlobe, katere potomec: ali pa varovanec — je Maliprine. Takšno bivanje je odmaknjeno od utilitarnega gospodavanja stvarem, stremuštvu in.

— bahaštva, ki očem zakriva pravo lepoto (resnico) sveta, ko pogled usmerjak varljivi površinireči. Kot. to skozi svojo skušnjo spozna Maliprine, da bi ka- sneje lahko premislil in izrekel z besedami: »Kdor hočevideti, mora gledati.s srcem«. In zato, ker smo »ljudje to pozabili«, pa smo še zmerom »odgovorni za tisto, kar smo udomačili,« je Exuperyjeva knjiga namenjena našim otrokom, čeprav nas odrasleotroke — najbolj privlači.

»Angelska«, nezemeljska čistost Exuperyjeve metafore človekovega hotenja, je menda že od ta- krat,ko se je pojavila v Knjižni obliki, izzivala ter pri-vlačevala ustvarjalce" transpoziciji v druge umetni- ške medije. Da je doživela mnogeuprizoritve v lut-

- kovnih gledališčih, gotovo ni naključje. Zaznamo- valajetudi predstavo ljubljanskega lutkovnega gle- dališča, ki nas v začetku kar osupne s sugestivnostjo svoje likovne! govorice: belina zračnih, skorajda

— breztelesnih lutk (ko Mali princ odhaja na svojo končno, »zelo dolgo pot« , dopoveduje pripovedo- valcu, da »s seboj ne more vzeti telesa, ker je pretež- ko«...-) na belini prazne scene, s katere je odstra- njena vsakršna »kulisa«, vsakršno znamenje člove- kove prostorske ujetosti, je uspela vizualizirati jedro Exuperyjeve zgodbe. Vtem imajo — poleg Petra Černeta, oblikovalca dutk in scene — nemalo.zni | tudi njihovi—o— ročk

2

€ človekovi svobodiin odgovornosti (saj je pripovedo: .vale vendarskrit v svoji pripovedi), medtemko na

- Iz distance spominjanja — nemalokratjebila kari

. ča) je predstava izredno enotna:v govorico ljubljan.

cin igra BlažaVi

Takšnemuvidenju Exuperyjevega besedila je sle- dil tudi režiser Edi Majaron, tako da si prizori (za izvedbo na lutkovnem odrujih je priredil danes že pokojni Jože Pengov) sledijo. po natančni, na tre- nutke kar preveč hladni zakonitosti razkrivanja Exupdryjeve poetike. In v tem vidimotudiveliko te- žavo gledališkega uprizarjanja » Malega princi«:zdi se, da lirizem v prvi osebipisane literature Antoine de Saint-Exuperyja dovoljuje nedvoumneiizjave

odru takšne izjave postanejo preveč deklarativne. i vključitev »živega« Exuperyja — igra gaSilyi — sred lutkovniparavan, vendarle problema-

nje neukinljivega človekovega »prinčevstva«?

rana z Božičevim nasmehom,s kakršnim zaznamu- % jemopreteklost, ki nasne obvezuje več — ne.mo- remo: čutiti neukročenosti: »gledanja s sreem«. »Exupety«v oblekiin kravati pred polnim bokalom: vode-nam lahkole zastre ostrino svoje pripovedi0- človekovi »žeji«. Podobnoje z negibnimastatuama- katerih »nemi komentar« ne more imeti nikakršnega — katarzičnega učinka. Kompozicijsko' čista, čeprav tudi monotona-in včasih s- konkretnostjo svojega zvoka preveč direktno opisna je bila glasba Lojzeta Lebiča. z 5 -Glasovno (poleg Alenke Pirjevec nastopa sko- |

rajda celotni igralski ansambellutkovnegagledališ-

oo oo

no oo

an an

av an aA a

a ,

di ži

skih lutkarjev se jeprikradla tiha in otožna nostalgija ZE Exupdryjeve literature. Njeniosnovniideji je sledila — tudi zahtevna an ija (Mali prine: Peter Docganj

ina (letalec). Pomembna predstava Lutkovnega gled:

Ljubljana,ki zahteva pomedeu premisleko specifi nosti pisceumetnosti." MILAN DEKLEVA