ČLAN MEDUNARODNE ORGANIZACIJE — FIBEP— pres-kliping . press oliping znese: (Osnovano 1952. godine)

JUGOSLOVENSKA NOVINSKA AGENCIJA DOKUMENTACIJE

NOVINSKA RADNA ORGANIZACIJA PRESS PUBLISHING ENTERPRISE

— Beograd — Knez Mihajlova 2/1X — Pošt. fah — P. O. Box 95, Tel. 621-578 — žiro račun — Current Account: 6o8ot-6o315330..DEVIZNI RAČUN KOD BEOBANKE 60811.620-16-320000-011-00674

Gecakciz lista € NAŠI RAZGLEDI Newspaper cuttingi Ljubljana

; 30. V,tij - Gledališče

Mali princ Predstava Lutkovnega gledališča Ljubljana

Odjek — Dževad Karahasan Predstava »Mali prine« Edija Majarona (besedilo An- toina de Saint-Exuperyja je priredil Jože Pengov) ig Lutkovnegagledališča Ljubljana je zasnovana na opo- ziciji dveh med seboj razcepljenih sistemov (komple-

—. mentarna, vendar odvojena in brez komunikacije). Z drugimi, besedami, gre za poskus konstruiranja pred-. stave kot »kritike komunikacijskega sistema« in od- krivanja njegovih pomanjkljivosti (oziroma odkrivanja

|. točk, na katerih se prekinja odnos). To je videti v osnovni zamisli predstave,ki se že na začetku odkriva

| kot opozicija realnega in imaginarnega. č

Predstava je organizirana na dveh ravneh — pred odrom za marionete, kjer so za mizo Exupery in dve »mimetični« lutki; ki predstavljata njegovi sogovornici (realna: oziroma »aktualna« raven dogajanja), in na. odru, kjer se v imaginarnem svetu »rekonstruirajo« | Exuperyjevidoživljaji z Malim princem (kjer dogaja- nje ustvarjajo nemimetične lutke, rekli bi lahko tudi

,. izredne miniaturne skulpture Petra Černeta, in »nek-danji« Exupery). Torej, predstavo sestavljata dva si- | stema: pred 'odrom je »realni sistem«, sestavljen iz

»dejanskega Exupčryja« in dveh »nemih lutk«, na [ odru pa »imaginarni sistem«, sestavljen iz »nekda-

njega Exuperyja« in nerealističnih lutk, ki »govore«.ojenost teh dveh sistemov jenazna- ni »rampo«in s tem, da »dva Exuperyja«

grata dva različna igralca (»realnega« in sedanjega " igra Silvij Božič, »nekdanjega Exup£eryja« na odru pa Blaž Vižintin), vendar pa je nakazanatudi (morebitna) možnost komunikacije med njima — s tem, da imata oba sistema en skupni element - človeka,in slonijo na pogled na identičnem odnosu (človek proti lutkam).

Predstava se začne na sprednjem, »realnem« planu: »sedanji Exupery« pripoveduje svojima nemima »so- govornicama«(pravzaprav poslušalcem) o svojem sre- čanju z Malim princem pred dvajsetimileti v pustinji. Nato se predstava preseli na oder, kjer so dogajanja prikazana (kjer se »nekdanji Exupery« srečuje z Malim princem). To razkriva ritmično zasnovo predstave, ka- tere ritem je grajen z izmenjavanjem prenašanja doga- janja z ene ravni na drugo(z ravni sedanjosti na raven preteklosti, iz realnosti v imaginacijo,iz stvarnosti v željo, iz sveta racionalne filozofije v svet »filozofije srca«), hkrati pa je sredstvo, s katerim se uresničuje »kritika sistema za prenos informacije« (sestavljenega iz dveh že prej omenjenih binarnih sistemov), torej sredstvo za odkrivanje točk, na katerih se prekinja »povratni tok informacije« v sistem predstave. Na- mreč, na »imaginarni ravni« se prikazuje tisto, kar se

| na »realni ravni« (ali planu) pripoveduje. To pomeni,|. da informacijaiz »realnega binarnega sistema« potekaproti »imaginarnemu sistemu« (s »proscenija« naoder); vendarpa niti »dejanski Exupery« niti njegovi»sogovornici« ne dobivajo nikakršne informacije zodra (na koncu »dejanski Exupery« celo ni prepričan,ali je sploh slišal smeh Malega princa, ki ga je tudiasociiral natisto, kar se mu je pripetilo in ga spodbo-del, da pove vseto, ali pa se mu je samozdelo, da gasliši) in na noben način ne Teagirajo na tisto, kar sedogaja v »imaginarnem sistemu«, kar pomeni, da »po-— vratnega toka informacije«ni. Če sprejmemo prej predlagano opredelitev dveh vzpo-rednih sistemov (kot dveh dejavnikov »globalnegasi-stema« predstave), po katerih je prostor pred odrorn»sedanjost, realnost, racionalno, možno«, dogajanje naodru pa »imaginarno, preteklost, želeno, emotivnost«,je jasna »smiselna zasnova predstave in dogajanje,kiga predstava oblikuje s scenskimisredstvi: Exupery —-človek je uspelracionalno formulirati »filozofijo Srca«,ki mu jo je ponudil Mali princ, ni mu pa uspelo živetiskladno z njo. Ni sposoben niti resnično v njo verovati,ker ni prepričan,ali je res slišal smeh Malegaprinca. Zrazlaganjem te filozofije mu tudi ne uspe prebuditisvojih »sogovornic« iz nepremične otrplosti. S takš-nim konstruiranjem predstave (kot kritike »kiberne-tičnega sistema«) je Majaronu uspelo ohraniti asocia-tivno bogastvoin lirsko neizbrisnost Saint-Exuperyje-vega besedila. S tem je Majaron ustvaril popolnomasamostojno umetniško delo (in to je, mislim, zaresizreden uspeh): To je očitno iz dejstva, da je vnaprejobsojen na neuspeh poskus realnega opredeljevanjaosnovnih sistemov,ki sestavljata predstavo: dve ravni,dva plana, ki sta soočena v tej predstavi, oblikujetalako rekoč vsa nasprotja, s katerimise ukvarja sodobni.človek, od nasprotja med mitsko preteklostjo človeškekulture in potrošniško kulturo do nasprotja med poe-zijo, in pozitivistično pojmovano znanostjo. Oblikuje,pravim, vsa ta nasprotja, ker je predstava narejena natemeljni človeški krizi - na razdvojenosti med člove-kovoželjo, da resnično verjamev lepoto,in nesposob-nostjo njegove racionalne narave, da lepoti verjame.