jenih prostorih poleg, sent e gimnazije z dramatizacijo.tikovegu »Marlna IŠrpana«. Snov jezelo primeru za lutkovnoško zato je nudila dramatizatorju

4 Surnu prijeino delo, ki ga jeopravit z veliko ljubeznijo in razu- jem, svojim izkušenim požna-

ivnosti življenja lutk. je povest JEM lutkov-ska"Tekst iiapovedovalke pa bi mle učinkovitejši, če bi bilNje krajši, s tem bi pospešil če-v ritem, zlasti še; ker nemirni

oči nestrpno ugučakujejo dogajanja na odru. b Hežiser Milan Skrbinšek. je lepo, vodil

z življenjski utrip na odru, govprjeni, besedi pa posvetil mnogo iruda, da bi čim verneje karakteri- žiral osebe, ki naslopajo v igri. Sko-mevsi recitatorji so dobro. pogodili kas ikterizacijo z zvočnostjo, dinamič aiino:du ži cij 0

i ministra mt ii Brdavsa in drugih, dočim Slajii

junak tin" Krpan ni mogel docela prepričati.: Glas mu je bil prevsakda- njih brez značilnih potez kmečkega,

egu, sicer preprostega, a močne- Notranjca, človeka, ki je daleč rog edini zmogel velikana Brdav- Sploh se je izgovorjava Krpara

ligenta. Tudi ton in izgovorjava ice, ni povsem ustrezal njenemu

| ju, Ostali zvoki, kot hrzanje konj, lajanje, prihod in odhod kočije, pa- deč posekane. lipe, so zelo narayho

vepljevali dogodke na odru. Mor- šj kazalo uvesti v nekatere pxi-

lasbeno spremljavo, kot na pri- bo zmagi Krpana nadBrdavsom,

zi pa še v zadnji sliki na dvoru, keš Jbi dogajanje še bolj podkreplje- valo in ustvarjalo še prijetnejše ob- čutje.

Inscenacija Lada Skružnyja je bila zelo lepa in okusna. V njej se je uve- layila vsa inscenatorjeva fantazija inazmogljivost, ki sta dobro pričarali prostor in okolje dogajanjaZlasti sta vzbujali mnogo pozornosti zimska po. krajina in zadnja slika na cesarskemdvoru. Tudi razsvetljava je bila spret-

zvrščeno in je dobro podkrep- alai Odlično so izdela- zlasti rekviziti, od sani, kočije pa

ištva, ki so delo Janka, Vertina, tit pri lutkovnih gledališčih

so nastopajoče lutkeje priznati, da so bile skrbrio,, vendar niso mogle vse pri-značilnih potez nastopajočih.ivsem je lutka, ki predstavlja Mar-

Cesar in minister Gregor (Mestno lutkovnogledališče v Ljubljani)

'rulo' bili v njem; Zaradi omenje im

»so bile vse izvrstno prikazane v nji.o

V bolj umirjenemu govošu kakega.

tina iKrpana precej poman. že ne EO Takšna

fante Martin ibnopalj i iprost in tršat, lokav, vendar bister in duhovit. Premalo teh in podobnihznačilnosti je bilo na njem. Tudi se- ste so bile preenostavne, vse preveč podobne drugim lit kam. Veči svsjških — ] in' značilnih Krpanovih potez bi pomanjkljivosti 0; značilnejši Kipano-vi, zunanjosti in govotne ihterpreta?. čije, ni stel v ospredju igre on, kot bi to moralo biti, pač pa šlušno inoptično izvrstne podani minister Gre- gor; nadalje cesdr, od živali pa, ki hovih značilnostih, zlasti Krpanovakobila, ki se jo more uvrstiti med vr- | hove naše lutkovne umetnosti, Tudi | nasprotujoči se. Krpanov borec, veli kan Brdavs ni bil prikazan tako. kot si ga predstavljajo mladi gledalci, sij

Nsei njegovi zunanjosti ni občutiti i roge in moči, ki, naj biVawmtrahova umužepa ne ustvarja iluzije velikana, ker komaj ža spoznanje večji od Ki-

pana. Najzanimivejša pri tej uprizoritvije tehnična izvedba

nekaterih, za lutkov oder. izredno tež- kih prizorov, zlasti posek lipe, brea- nje konj in kobile ter borba in ob- glavljenje, Brdavsa, kar je bilo oprav- ljeno izredno. iznajaljivo in, spretno. Ko se bodo s študijem in vežbanjemodpravile razne napake,in pomanjk- ljivosti kot plavanje lutk po zraku; kar je bilo večkrat vidno opaziti zla. sti pri cesarici, nekajkrat tudi pri Krpanu in ko bo recitatorski ansam-bel pravilneje zaseden po zahtevajoči karakterizaciji oseb,smemo že v bliže nji bodočnosti pričakovati še lepših uspehov našega mladega lutkovnega! gledališča, E.F. O

b N Brdavs

OBZORNIK 1950| 4 (Mestrio. lutkovno gledališče v Liasjami)