Tudi gledališki svet se strinja, da mariborski teater postane »nacionalna« ustanova - Pred praizvedbo novega Šeligovega dela Razveza ali Sveta sarmatska kri

Na ponedeljkovi seji Sveta SNG Maribor so prebrali pismo direktorja Opere in baleta Staneta Jurgca, v katerem je ta »sanacijskemu« upravniku gledališča mag. Blažu Rafoltu očital, da ne obvlada svojega dela in da v takšnem položaju delo v teatru ni produktivno. V bran Rafoltu se je postavil član gledališkega sveta Samo Hubad, ki je menil, da je poleg nekdanjega upravnika Tea Pajnika in direktorja Drame Tomaža Pandurja za nastali položaj SNG Maribor odgovoren tudi Stane Jurgec.

V Drami SNG Maribor so včeraj pripravili tiskovno konferenco pred petkovo tretjo premiero na starem odru. To bo praizvedba dela Razveza ali Sveta sarmatska kri dramatika Rudija Šeliga. Direktor Branko Kraljevič je poudaril, da gre v delu za obravnavo zgodovine, ki nas je zaznamovala - namreč nedavna morija na Balkanu. Rudi Šeligo pa je pojasnil, da se v komadu, ki bi mu lahko rekli tudi parodija drame, loteva vprašanja trka med razsulom vrednot, ki je še hujši od nihilizma in ki označuje današnji Zahod, ter k mitom obrnjenim nacionalizmom, kar mora povzročiti katastrofo, kakršni so bili oziroma so balkanski dogodki.

Režiserja Vinka Möderndorferja je fascinirala angažiranost teksta. Všeč mu je, da je ta - čeprav gre za Balkan - brez balkanskega kolorita. Po dinamiki menjavanja prizorov pa je delo primerljivo s Shakespearom. Nosilno vlogo generala je režiser zaupal Vladu Novaku, njegovo ženo bo interpretirala gostja Meta Vranic iz ljubljanske Drame. Nastopili bodo še Jure Ivanušič, Rado Pavalec (k. g), novinec v mariborski Drami Bojan Maroševič, Irena Varga, Maša Židanik, Irena Mihelič, Davor Herga, Miloš Battelino, Zoran More, Zvonko Funda, Iztok Bevk in Ivica Knez.

Dramaturg predstave je Matej Bogataj, ki je včeraj na kratko izrazil svoje videnje Šeligovega besedila. Scenograf je Tomaž Marolt, kostumografka Alenka Bartl, skladatelj pa Jani Golob.

Na vprašanje, kakšno stališče ima do Jurgčevega pisma, je mag. Rafolt odgovoril: »Jurgec je že 14 dni na dopustu in tak napad iz daljave je zanj značilen. Vendar teh metod v teatru ne bomo več tolerirali. Normalno je, da mora biti prostor za kritiko, ni pa normalno. da nekdo na tak način neposredno naslovi gledališki svet. preden skuša probleme razrešiti znotraj ustanove, denimo na kolegiju. Čeprav bo v okviru razčiščevanja in sanacije položaja v gledališču treba tudi bolj natančno pogledati, kaj je kdo kdaj počel. Jurgcu doslej niti z besedico nisem nič očital. Lahko pa rečem, da odnosi v Operi in baletu niso urejeni. Kot ekonomist pa vem, da je to eden od osnovnih pogojev za dobro poslovanje.«

Kot je znano, so konec februarja s seje mestnega sveta umaknili točko, v kateri naj bi svetniki odločali p noveli statusa SNG Maribor. S tem se je namreč že prej začela ubadati posebna skupina, ki jo vodi poslanec Rudi Moge. Ta je predlagala, naj mariborski teater postane ustanova nacionalnega pomena, kar pomeni, da bi ustanoviteljstvo in njegovo financiranje prevzela država oziroma ministrstvo za kulturo, kar je gledališki svet tudi podprl. Če bo tak sklep potrdil še mestni svet, bo predlog romal na ministrstvo. Z njim se bo morala spoprijeti ekipa novega ministra Jožefa Školča. Za vse bi bilo dobro, da se pri tem ne bi izgovarjali, da čakajo na nov nacionalni kulturni program, kot se je dogajalo poprej.

Sicer pa se vprašanje novega statusa SNG Maribor po besedah mag. Rafolta vleče že od lanske pomladi, pa se doslej še ni nič zgodilo. Upravnik je zelo nezadovoljen s takšno počasnostjo (ali že kar zavlačevanjem?). Po njegovem je namreč za katastrofalni položaj gledališča v dobršni meri krivo prav ministrstvo, ki ga je zadnja leta financiralo precej pod ravnijo realnih funkcionalnih stroškov.

Po drugi strani pa gledališču še zdaj ni uspelo prodati hale A, katere obresti hudo bremenijo gledališke finance in katere prodaja (pa rešitev statusnega vprašanja) služi ministrstvu za kulturo kot pogoj, da se plače zaposlenih v SNG Maribor vrnejo z zajamčenih 90 odstotkov na normalo. Zavoljo manjših plač se v teatru obeta celo štrajk. Halo A, ki je formalno v lasti mestne občine Maribor, niso prodali niti po drugem razpisu. Vse kaže, da je zahtevana kupnina previsoka, zanimanje zanjo pa po besedah Blaža Rafolta obstaja.