H ed da G ab le r D ra m a S N G M ar ib or 2 01 4/ 20 15 HENRIK IBSEN hedda gabler RE?IJA MATEJA KOLE?NIK Nata?a Matja?ec Ro?ker, Ivo Ban Prevajalec Bogomil Fatur Prirejevalki besedila Mateja Kole?nik, Metka Damjan Dramaturg Goran Fer?ec Scenograf Marko Japelj Kostumograf Alan Hranitelj Koreograf Matija Ferlin Skladatelj Mitja Vrhovnik Smrekar Oblikovalec svetlobe Pascal M?rat Lektorica Metka Damjan Oblikovalka maske Mirjana Djordjevi? Henrik Ibsen HEDDA GABLER Re?iserka Mateja Kole?nik Premiera 6. februarja 2015 v Stari dvorani SNG Maribor Vodja predstave Jernej Jerov?ek ?epetalka Polonca Raj?p Odrski delavci Alojz Pu?nik, Milan Jankovi?, Franc Polc, Jo?e Senekovi?, David Glavica, Dragan Ili?, Bo?tjan Robi?, Boris Krel, Jernej Babi?, Ivan ?antl, Leon Vidmajer Osvetljevalci Dragan Kitanovski, Janko Lah, Igor Pe?lin, Zlatko Kocbek Mojster na regulatorju Toma? Bezjak Tonska mojstra Vlado Lipovec, Gorazd Vever Rekviziterja Mirko Dreven?ek, Dane Radulovi? Garderoberji Damjana Mohorko, Simona Rues, Valentina Novitovi?, Ivan Dobaj Maskerki Mirjana Djordjevi?, Jasminka Marksl 2 | Igrajo Hedda Tesman Nata?a Matja?ec Ro?ker J?rgen Tesman Jurij Dreven?ek Gospodi?na Juliane Tesman Ma?a ?ilavec Gospa Elvsted Mateja Pucko Asesor Brack Ivo Ban k. g. Ejlert L?vborg Matja? Tribu?on k. g. | 3 Nata?a Matja?ec Ro?ker, Jurij Dreven?ek, Ivo Ban HEDDA, KAJ BO ZDAJ IZ TEGA! Maja Borin Med najbolj kontroverzna besedila geni- alnega norve?kega dramatika Henrika Ibsena (1828?1906) spada Hedda Gabler (1890). V ?asu nastanka je bila igra izjemno slabo sprejeta, pisali so, da je to ?najslab?a izmed vseh velikih Ibsenovih dram?, da gre za ?grozljivo izjalovitev domi?ljije? in da je Hedda ?neresni?na in mon- struozna?. Igra se za?ne, ko se Hedda z mo?em J?rgenom Tesmanom vrne s polletnega poro?- no-?tudijskega potovanja v svojo ?sanjsko? vilo. A lepa Hedda v novem domu, bolj kot kdajkoli prej, za?uti, da v korzetu moralnih konvencij, dru?benih okovov in lastne neuresni?enosti ne more dihati. Kletka dru?inskega ?ivljenja, banalna vsakdanjost pogre?anih copat, prijaz- nost tete Juliane, dolg?as, zrak v hi?i, vse jo du?i. Pri Tesmanovih se nepri?akovano oglasi Hed- dina znanka iz gimnazije, gospa Thea Elvsted, ki je iz propada ?razvad? re?ila Ejlerta L?veborga (J?rgenovega biv?ega prijatelja). Elvstedova je Ejlerta spravila na pravo pot in ga navdihnila, da je za?el pisati. Postala sta dobra prijatelja, a med njima je bila vedno ?senca neke ?enske?. Ker je Ejlert izdal zelo uspe?no znanstveno knjigo, se je J?rgen zbal konkurence za njemu namenjeno profesorsko mesto. Po dru?enju pri Tesma- novih, kjer je Hedda biv?ega ljubimca vrnila v kremplje preteklih razvad, je Ejlert sprejel povabilo na mo?ki ve?er pri sodnem svetniku Bracku, kjer je bral iz svojega novega rokopisa. V pijanski no?i se je dragoceni rokopis, Thejin in Ejlertov ?otrok?, izgubil. Hedda je obupanega Ejlerta napotila k ?dejanju lepote?, sama pa se je nepri?akovano ?zbudila?, ?ele ko je edini petelin ?e ponosno kikirikal po dvori??u. Hedda, ki je do konca drame ostajala na varni distanci, je na koncu vstopila v igro in odigrala epilog na dva strela s pi?tolo generala Gablerja, svojega o?eta. Re?iserka Mateja Kole?nik se, po izjemno uspe?ni re?iji Brechtove Malome??anske svatbe in s ?tevilnimi nagradami oven?ano uprizori- tvijo Ibsenovega Johna Gabriela Borkmana, vra?a v Maribor z inovativno interpretacijo ene najbolj drznih in vplivnih dram 20. stoletja. | 5 Mateja Pucko, Nata?a Matja?ec Ro?ker ODPOR DO DIAGNOZE ? PRIMER HEDDA GABLER Goran Fer?ec Pred nekaj meseci, ko sem se pripravljal za delo pri Heddi Gabler, sem prejel mejl, ki je prispel z naslova heddagabler. Najprej sem pomislil, da se nekdo ?ali. Potem sem ugotovil, da tak?no ujemanje ne more biti golo naklju- ?je in da je to neko ?udno znamenje. Nato sem pomislil, da gre za spam oziroma ne?eleno po?to, ki se povsem naklju?no imenuje isto kot junakinja, s katero se trenutno ukvarjam. Kon?no sem se odlo?il zavre?i vse te domneve in odpreti mejl. Prebral sem ga. Mejl mi je poslala dolgoletna znanka, ki je nisem sli?al dlje ?asa. Hotela je, da greva skupaj na kosilo. Seveda sem privolil, ker me je zanimalo, kako je znanka v ?asu, ko nisva komunicirala, postala heddagabler, in kateri razlog se skriva v tem prepoznavnem poistovetenju z neko dramsko antijunakinjo s konca devetnajstega stoletja. Ibsenova drama je izjemen primer hete- rogenih dramskih motivov in jo je treba interpretirati iz najmanj dveh relacijskih perspektiv. Prva izhaja iz dru?benega in literarnega konteksta ?asa, v katerem je bila drama napisana. Druga je usmerjena na dramo s pozicije dana?njega ?asa, vmes pa je celo dvajseto stoletje, ki ga liki Hedde Gabler napovedujejo s svojimi zna?aji in funkcijami. Ibsen se v ?asu zaklju?evanja drame po?uti praznega, zaradi vsakodnevnega ukvarjanja z dramskimi liki postaja nervozen. Precej neza- dovoljen po?lje rokopis zalo?niku z opombo, ?da se v drami ne ukvarja z nobenimi tako imenova- nimi problemi in da je imel za cilj upodobiti ?lo- ve?ka bitja, njihove navade in hrepenenja, ki so pogojena z dolo?enimi dru?benimi razmerami | 7 in na?eli?.1 S Heddo Gabler, objavljeno leta 1890, za?enja Ibsen cikel zadnjih petih dram, v katerega spadajo ?e Stavbenik Solness (1892), Mali Eyolf (1894), John Gabriel Borkman (1896) in Ko se mrtvi prebudimo (1899). Vsa navedena dela zaznamujejo mra?no in pesimisti?no vzdu?je, melanholija in ves ?as prisoten vodilni motiv smrti, ki kot dramska gro?nja lebdi nad glavami glavnih protagonistk in protagonistov, da bi na koncu dramsko situacijo prevesila v svojo korist. Smrt kot edina stalnica se seli kot duh ali senca iz ene drame zadnjega cikla v drugo; Hedda se ustreli v sence, stavbenik Solness pade z vrha stolpa, mali Eyolf utone v fjordu, Borkman gre v no? in zmrzne, medtem ko v zadnji drami kar dva lika zamete sne?ni plaz. 1 Henrik Ibsen, Drame II, predgovor Josipa Le?i?a k drami Hedda Gabler, Veselin Masle?a, Sarajevo 1978. V tem grozotnem kvintetu poraza ? ?eprav prva po vrsti ? vsebinsko in formalno najradikal- nej?a izstopa Hedda Gabler. Njena radikalnost je ibsenovski tour de force dramskega pisca tistega ?asa; z razbijanjem dotedanje konvencije dramskega pisanja, za?en?i od jezika, preko motivacij, po katerih delujejo dramski liki in jih prina?ajo v dramo, pa vse do eksplicitnega pomanjkanja informacij o njihovi preteklosti in sedanjosti, Ibsen s Heddo na veliko napove- duje dramske poetike, iz katerih bo ?rpalo in se napajalo skoraj celotno dvajseto stoletje. Kot dramatiku in dramaturgu se mi zdi najzanimivej?a formalna raven, ki jo je Ibsen v tej drami skrajno radikaliziral v domeni jezika. Gostobesedne in eksplikativne replike, ki jih lahko najdemo v njegovih prej?njih dramah in so potrebovale dolo?en ?as, da se jih je sploh dalo izgovoriti, so tukaj zreducirane na kratke stavke, ki so ponekod skraj?ani skoraj na stenografsko obliko, ki jim s svojo kratkostjo in bridkostjo daje silovito mo? spro?ilca. Misel je skraj?ana, v celotnem besedilu ni replike, ki bi potrebovala ve? kot trideset sekund, da bi bila izre?ena. Nedokon?ane izpovedi obvisijo v zraku, izgubljajo se v treh pikah, brez jasnih Ibsen s Heddo na veliko napoveduje dramske poetike, iz katerih bo ?rpalo in se napajalo skoraj celotno dvajseto stoletje. 8 | koncev in pomenov. Pavze dominirajo med stav?nimi odkru?ki, ki nimajo vselej jasnih konotacij. Nekatere replike so ? v nemo?i, da se izgovori misel ? zreducirane na vzklik ali vdih, na stokanje ali sikanje. Neglagolski stavki, ki ne pomenijo ni?, so samo nedokon?ani sklopi notranjega kaosa. Tako izpisani dramski stavek ni Ibsenov jezikovni eksperiment ? nasprotno, je realisti?no intonirani stavek, ki v opisanih zna?ajih nosi neko drugo informacijo, ki ji sam jezik ne zadostuje. Ta stavek ima svoj podtekst, ima svoj prikrit pomen, ki ne sme biti izre?en, saj tega dru?bene konvencije na koncu 19. stoletja ne dovoljujejo. V drami Hedda Gabler ozadje stavka zrcali pravi pomen, zato je treba dramo brati med vrsticami in jo poslu?ati v njenih prazninah, pavzah in nejasnih glasovih. Ta formalni udarec po dobesednosti jezi- kovnega izraza, to umirjanje jezika oblikuje karakter celotne drame, ki je vplival na evrop- ske avtorje, za?en?i z Beckettom, Pinterjem pa vse do sodobnikov, kot sta Fosse in Lagarce. Poleg novitet na mikroravni uvaja Ibsen novitete tudi na makroravni dramskega besedila, kar je opazno tudi v preostalih petih dramah iz njegovega zadnjega cikla. Trajanje drame oziroma ?asovni tok dogajanja je zredu- ciran na najkraj?i mo?ni ?as. Pri Heddi sta to en dan in ena no?. Do jutra bo vse re?eno. Dramski prostor je zmanj?an na notranjost me??anske hi?e, ki je Hedda ne zapusti niti enkrat; ujeta je v svoji la?i, da ?eli ?iveti v tej hi?i. Vsakdanjik je vzrok in podlaga za vse dramske konflikte, ti pa izhajajo iz tega, kar ti liki so in kar prina- ?ajo s seboj. Neodkriti deli njihove preteklosti, potla?ene ?elje, prikrit dolg?as, nezmo?nost zaupanja ? vse to so na videz banalni razlogi za veliko dramo. Vendar pa je velika drama s precej krvavim koncem edina re?itev za morda najzanimivej?i ?enski lik v svetovni knji?ev- nosti ? generalovo h?er Heddo Gabler. Razvoj prav takega tipa karakterja je mo?no spremljati skozi zgodovino knji?evnosti, ?e pri svetopi- semski Salomi, ki na prigovarjanje Herodiade ?rtvuje predmet svojega po?elenja. Tukaj je tudi primer Gospe Bovary, ki je bila napisana dobrih V Heddi Gabler ozadje stavka zrcali pravi pomen, zato je treba dramo brati med vrsticami. | 9 trideset let pred Heddo in si z njo deli prezir do izpraznjenosti zakona, omejenosti in povpre?- nosti malome??anskega okolja. To, kar jima ni skupno, je romantizirana norost, ki se ji je predala Emma Bovary, Hedda pa jo je z voja?ko strogostjo izni?ila in dala prednost pragmati?- nemu eksistencializmu. Dvajset let pred Heddo Gabler je bila napisana tudi Ana Karenina, ki si s Heddo deli strast in radikalnost pri sprejema- nju kon?nih odlo?itev, ki pa ima ? za razliko od generalove h?ere ? kljub porazu dovolj mo?i, da se upre in bori proti dru?benim konvencijam. Prav Heddin odnos do dru?be in njenih kon- vencij ter njen strah pred ?kandalom sta virusa, iz katerih se razvija njena shizofrenija. Njeno sprejemanje na?ina zaprtega hi?nega ?ivljenja, dobrega in cenjenega mo?a ter dol?nosti, ki pripadajo neki soprogi, je isto?asno globoko in intimno pre?eto z odporom do vsega tega. ?eprav kriti?na do prevare in nezvestobe, je Hedda isto?asno polna zadr?anega in mol?e?ega hrepenenja po drugem mo?kem; na koncu v sebi ubije vsakr?no ?eljo in se prepusti dolg?asu, od katerega posku?a ves ?as zbe?ati. Razdvojena je med ?eljami in mo?nostmi, individualnostjo in konvencijami, kar kot lik prina?a v dramo. O Heddi vemo samo toliko, kolikor lahko o njej izvemo v enem dnevu in eni no?i. Je gene- ralova h?i, zaznamovana s strogo in dosledno vzgojo. O?e, ?eprav mrtev, je ves ?as prisoten na portretu, ki visi na steni; njegovi sta tudi pi?toli, ki ju uporabi, da bi z njima iz objesti streljala na sodnika Bracka, ki prihaja k njej na obisk. Mati v drami ni omenjena. Prav tako niso omenjeni bratje in sestre. Njen zakon je bolj stvar odlo- ?itve kot ?elja. Kakor tudi ve?ina drugih stvari v njenem ?ivljenju. Ni? ni tako, kot si ?eli, da bi bilo. Zdi se, da je edina ideja, ki ji je pomagala pre?iveti to notranjo razdvojenost, prav ta razkol med resni?nim jazom in predstavo, ki jo ima o sebi, ter zavedanje o tem, da lahko vse to kadar koli prekine samo z enim strelom v sence. Vse lastnosti, ki jih nosi v sebi in jih je mogo?e razbrati iz drame, vodijo do sklepa, da je Hedda izjemno sodoben lik, ki nosi v sebi poudarjeno individualno noto in neomajno O Heddi vemo samo toliko, kolikor lahko o njej izvemo v enem dnevu in eni no?i. 10 | zavedanje o svobodi lastne volje. Nezmo?na vzpostavitve odnosa med lastno individual- nostjo in dru?benimi konvencijami pose?e po najradikalnej?em dejanju svobodne volje. Hedda je dramski lik, ki mu je treba prizanesti z diagnozo, ?eprav ima psiho in du?evnost tiste vrste ?enske, ki jo je doktor Freud oblikoval kot svojo idealno pacientko. Njen dolg?as je prepoznaven dolg?as dvajsetega stoletja. Njen odpor do organskega in telesnega je mo?no prepoznati kot eksistencialno prenasi?enost in slabost na?e dobe; v tem smislu ne spre- jema smrti samo kot ?dejanje telesa proti samemu sebi, ampak kot dejanje, usmerjeno proti telesu?.2 Njeno nezadovoljstvo je splo?no stanje ?love?ke prihodnosti. Hedda Gabler se zaveda svojega polo?aja, ?tevilnih slabih odlo?itev, ki so pripeljale do ob?utka neizpol- njenosti in napak, kljub temu pa se zaveda, da o na?inu bojevanja z njimi odlo?a sama. Njen strah pred dru?bo je dvom v to isto dru?bo. Zavra?a upiranje tej dru?bi, ker ne verjame vanjo in prepoznava njeno hinav??ino. Raje se ustreli v glavo, kakor da bi dru?bi ponu- dila lastno meso kot snov za ?kandal. Ibsenova Hedda odpira tematsko povsem nove dramske 2 John Maxwell Coetze, ?ivljenje in doba Michaela K., V.B.Z., Zagreb 2001. probleme lika, preizku?ajo? ve?plastno osebnost ?enske, ujete v nevroti?ni potrebi predvideti plasti mikrokozmosa znotraj izpraznjenih ?ivljenj me??anske dru?be, pri tem pa se zaveda, da bo prav ona prva ?rtev tega kaosa. Z znanko z za?etka zgodbe sva se dobila na ve?erji. Vpra?al sem jo, zakaj se je odlo?ila za e-naslov z imenom dramske junakinje, ki ima tako radikalno biografijo. ?eprav sem predvi- deval odgovor, me je njena solidarna povezava z emancipacijsko dedi??ino vsega tistega, kar Hedda predstavlja, pa tudi z radikalnostjo njenih ravnanj presenetila. Za trenutek se mi je njen pogled na Heddo zazdel malo zastarel, ko pa se je njena osebna zgodba oddaljevala, je postajalo vedno bolj jasno, da je Heddina zapu??ina literarni okvir zelo stvarnega in nikoli kon?anega boja z vestjo in na?eli s konca devetnajstega stoletja, ki ?e naprej trdovratno ?ivijo v glavah enaindvajsetega stoletja. Iz hrva??ine prevedel Janez Bosti? | 11 Nata?a Matja?ec Ro?ker REKVIEM ZA LEPOTO Maja Borin Iz Ibsenovih pisem, ki jih je pisal prijateljem od poletja do novembra leta 1890, izvemo, da je nova igra, ki jo je snoval v M?nchnu, napre- dovala po?asi, ?eprav ni imel ?zadnjih nekaj mesecev niti ene ure prostega ?asa?. Novem- bra je pisal francoskemu prevajalcu Moritzu Prozoru, da je kon?al svojo novo igro in tipkopis poslal v Kopenhagen. ??udne ob?utke izpraznje- nosti vzbuja to, da sem nenadoma lo?en od dela, ki je zapolnjevalo moj ?as in misli zadnjih nekaj mesecev in izklju?evalo iz mojega ?ivljenja vse drugo. Dobro je, da sem igro kon?al. Neprestano ob?evanje s fiktivnimi osebami me je ?e po?teno nerviralo.? Igra je iz?la decembra 1890 v Kopen- hagnu. Odziv je bil skoraj izklju?no negativen ? Hedda je bila ?enigmati?na? in ?nerazumljiva?, v besedilu pa ni bilo nobenih pri?akovanih namigov o socialnih reformah, ni? vzgojnega, nobenega prepoznavnega simbolizma. Kritiki so tekmovali z obsodbami glavnega lika. V ?asopisu Morgenbladet je Alfred Sinding-Larsen zapi- sal: ?V celoti gledano, Heddo Gabler bi te?ko imenovali druga?e kot zlobno bitje, porojeno iz domi?ljije. To je dramatikova kreacija po?asti v ?enskem telesu, ki nima ustreznega modela v resni?nem svetu.? Krstna uprizoritev Hedde Gabler 31. januarja 1891 v gledali??u Residenz- theater v M?nchnu je povzro?ila pravcati ?kandal. Na eni strani je ??okirano ob?instvo sikalo, ?vi?galo in zapu??alo dvorano?1, drugi so bili navdu?eni nad drznostjo dramatika in njegovim pogumom ter so dramatika pozdravili s pokloni v svoji sredi. Ibsen je bil nad uprizori- tvijo razo?aran, najbolj ga je motil deklamatorni nastop igralke Clare Heese, ki je igrala Heddo.2 Prvotni naslov drame je bil Hedda, pozneje je Ibsen v naslov dodal ?e Heddin dekli?ki priimek Gabler. ?S tem poimenovanjem sem hotel poka- zati, da je Hedda bolj h?i svojega o?eta kot ?ena svojega mo?a.?3 Priimek Gabler ozna?uje njeno preteklost, neodtujljivo naturo, pravi jaz, mo?ev 1 Feroza Khalid, Critical Review of Ibsen?s Female Character Hedda Gabler, International Rewiew of Social Sciences and Humanities, Vol. 6., No. 1 (2013), 178. 2 http://ibsen.nb.no/id/466.0 3 Ibid. | 13 priimek Tesman predstavlja njeno sedanjost, novo dru?insko pripadnost, njeno novo vlogo v novem svetu. A Hedda tako kot njen stari klavir ne sodi v ta svet, tukaj se ne ujema z ni?imer. Ime Hedda, ki ga Ibsen verjetno ni izbral po naklju?ju, izvira iz stare nem??ine, pomeni pa ?pribe?nica iz bitke?, ?bojevnica? in tudi ?prepir?. Hedda je bojevnica, ki neti bitke in iz njih be?i. Njen notranji svet je v neprestani vojni pripravljenosti, pre?et z grozljivo nedolo?ljivim in neznosnim ob?utkom nemira. Stanja notranje napetosti, nezadovoljstva in neuresni?enosti kot detonatorji potuhnjeno ?akajo, da bo zunanja iskra zanetila eksplozijo, ki bo prestrelila smrtni dolg?as in vznemirila njeno navzven umir- jeno, aristokratsko obvladano telo. Heddina sublimna, impresivno poeti?na zunanja lepota in aristokratski okus za Lepoto bijeta vojno z njenim notranjim kaosom, obupom ? emanacijo grdega. Resnica in Lepota konec 19. stoletja nista ve? bratsko povezani, ?razum se ubada z resnico, moralni ?ut z dol?nostjo, okus pa nas u?i o lepem; okus je avtonomna mo? duha, za katero veljajo lastna pravila?.4 Hedda z lastnimi pravili, ki jih goji v zani?ljivi nestrpnosti do ?realnega?, izpopolnjuje umetni?ke ve??ine, s katerimi ho?e preurediti obstoje?i (grdi) svet. Stvarna preu- reditev ?sanjske vile? Hedde ni zadovoljila, zato je iluzorni dom ?potemkinove? idile spremenila v prostor ?privatnega gledali??a?, prostor, kjer ni ve? ravnodu?nosti, pa? pa ?napeto pri?akovanje, kako se bo vse skupaj izteklo?. V re?iranju ?pred- stave?, v katero vstopajo in izstopajo njeni ?dram- ski antagonisti?, najde svobodo mo?i. Medtem ko sama ravnodu?no mol?i (ponavljajo?: ?Ja, sli?im.?) za svojimi ?tirimi stenami, drugi pri- hajajo k njej in ji razkrivajo intimne skrivnosti; ona natan?no opazuje, drugi, gnani od strasti in ?elja, delujejo. Hedda po lastnem scenariju ustvarja situacije, ki posegajo v ?naravni tok? dogodkov, posega v naravo naklju?nega nereda s fanati?no ?eljo, da se iz grdega izle?e lepo. ?Grda narava ne more porajati Lepote: vmes mora pose?i umetnost, ki tam, kjer ni 4 Umberto Eco, Zgodovina Lepote, Zalo?ba Modrijan, Ljubljana 2006, str. 340. ?S tem poimenovanjem sem hotel pokazati, da je Hedda bolj h?i svojega o?eta kot ?ena svojega mo?a.? 14 | ni?esar razen naklju?nega nereda, ustvarja nujno, nespremenljivo organsko celoto. /?/ Ob misli, da umetnost ustvarja drugo naravo, preidemo k misli, da je v umetnosti zajeto vsakr?no kr?enje njenih pravil ? po mo?nosti ?im bolj bizarno in ?im bolj morbidno.?5 Lepota predstavlja Heddi najvi?ji smoter, zadnji prapor nad boji??em. Samo lepota ?e ima mo? osmi?ljanja, lepota dejanja, mo?i, lepota je tudi v krvavem pogori??u, molku in smrti. V ?asu, ko je Ibsenova Hedda sla- vila ?lepoto drznega dejanja?, je Oscar Wilde v Sliki Doriana Graya razmi?ljal: ?Bili so trenutki, ko se mu je zdelo zlo samo pot, po kateri lahko uresni?i svojo zamisel lepega.? Lepota, molk in obup Heddo definirajo bolj kot to, da je h?i generala Gablerja, bolj kot odsotna materina figura, bolj kot pretekle romance in vpra?anja o bodo?em materinstvu. ??e nismo vsaj za trenutek pripravljeni videti sveta, kot ga vidi Hedda, ne bomo zmo?ni razumeti njene du?evne in telesne stiske. ?e je to ? poskus, da vidimo svet iz drugega zornega kota ? identifikacija, jo potrebujemo 5 Ibid. za razumevanje te igre. Predvsem pa moramo razumeti, zakaj se Hedda ubije. /?/ Ob res- ni?no dobri uprizoritvi Hedde Gabler moramo spoznati, da tudi ?e bi Hedda postala generalica ali premierka, bi se ?e vedno po?utila nesvo- bodno, nerazumljeno, osamljeno in nespo- sobno ljubiti. Njenih sanj ne bi izpolnil noben karierni uspeh, njeno hrepenenje po lepoti namre? razkriva, da sega po ve?jih ciljih.?6 Vsakodnevna realnost je zanjo primitivno nizkotna, dolgo?asna; velikanski razkorak med njenim idealom lepote in realnostjo, ki jo ?ivijo ljudje okoli nje, se poka?e ob njeni viziji lepega konca in dejansko primitivno bordelsko smrtjo L?veborga. Prepad med hrepenenjem po lepoti in neumno ogabno stvarnostjo, ki jo krona Brackova izsiljevalska premo?, postane nepremostljiv. Zaradi dokon?ne ujetosti v prime? nesvobode ? v grobost vsakdana, ve?e- rov, ko jo bo Brack, edini petelin na dvori??u, 6 Toril Moi, Modern Drama, Volume 56, Number 4, University of Toronto Press, 2013. ?Hedda umre, da bi ohranila svojo ti?ino, da bi se izognila razkritju same sebe.? | 15 v odsotnosti mo?a posiljeval s svojo banalno ?vsakdanjo grdostjo? ? se na koncu odlo?i za skok. ?eprav v drugem dejanju pravi, da nikoli ne ska?e in da je strahopetna, na koncu zbere pogum. Sko?i v vesolje lepote in ti?ine. In ?e je prej iskala svobodo v igranju s tujimi usodami, v ?sprevra?anju narave?, s premikanjem niti v hi?nem gledali??u, ?e je po tihem in na glas narekovala mizansceno akterjev, nastavljala pasti in z vznemirjenim opazovanjem prega- njala dolg?as, je na koncu na?la svobodo v ?(do) kon?nem dejanju lepote?. ?Hedda umre, da bi ohranila svojo ti?ino, da bi se izognila razkri- tju same sebe. Njena skritost je njen oporni steber. Pri?ati na sodi??u bi pomenilo, da iz nje izsilijo odgovore, s pri?anjem bi postala del javnega spektakla. ?e je prej vlekla niti, bi bila zdaj privezana nanje. Tega ne bi prenesla.?7 7 Ibid. 16 | Nata?a Matja?ec Ro?ker SENCA NEKE ?ENSKE IN SENCA NEKEGA MO?KEGA Maja Borin Teta Julijana v prvem prizoru z ne?akom slika idili?no podobo mladoporo?encev ? novope?enega doktorja znanosti, ki se je z lepo, zavidanja vredno ?eno, pravkar vrnil z dolgega poro?nega potovanja. ?In da si prav ti ujel Heddo Gabler! Lepo Heddo Gabler, ki je imela toliko snubcev,? pravi teta J?rgenu in vsa nestrpna pri?akuje potrditev o ?porejeni? Heddi, novico o veselem pri?akovanju. Gledalec si predstav- lja, da v tem spro??enem, ljube?em, na novo opremljenem in ?e po sve?i barvi di?e?em domu manjkajo samo ?e stari, udobni copati in otro?ki jok. A prihod Hedde hitro odplakne ?pocukrane? misli. ?e je poprej v hi?i navidezno ?e di?alo po rojstvu, po pomladi, se je s Heddinim priho- dom atmosfera venenja iz eksterierja prenesla v interjer. ?Listje. Kako rumeni. In veni.? September je v Heddi. Resnica, ki jo izvemo nekaj trenutkov pozneje, je popolno nasprotje prvemu vtisu ? Na poro?nem potovanju se je nevesta na smrt dolgo?asila, najbolj neznosno od vsega je bilo biti nenehno skupaj, beseda ?ljubiti? je ostudna, njen mo? je poosebljena korektnost, ostane ji le upanje, da bo (morda) s?asoma kaj nastalo iz njega ? da bo postal vsaj senca Ejlerta L?vborga, obetavnega zgodovi- narja, ki je zaradi alkoholizma veljal za odpi- sanega, a je na presene?enje vseh ?vstal od mrtvih?. Medtem ko je Tesman pol leta razko- paval pra?ne arhive in prou?eval doma?o obrt v srednjem veku, je L?vborg izdal knjigo o razvoju kulture, ki je vzbudila izjemno pozornost. In to ?e ni vse, L?vborg kon?uje novo knjigo, drzno nadaljevanje uspe?nice, kjer bo znanje iz preteklosti uporabil za pogled v prihodnost. L?vborg gleda naprej, Tesman nazaj. Tesman 18 | je korekten in soliden, L?vborg je (kot sodobni francoski zgodovinar in antropolog Emmanuel Todd, ki napoveduje dogodke z natan?nostjo preroka) inovativen, drzen, naprednih misli, kreira, odstopa, tvega. Medtem ko ob najavi, da bo na obisk pri?la gospa Elvsted, Hedda takoj pripomni, da gre za Tesmanovo staro ljubezen, tisto z ?groznimi lasmi?, ob omembi L?vborga, Tesmanovega nekdanjega prijatelja, ki je zadnja leta pou?eval pastorke gospe Elvsted, Heddino telo zavibrira na neki drugi frekvenci. Med Heddo in L?vborgom je bilo nekaj. Nekaj srhljivega ? ?e srhljivo, kot je zapisal leta 1906 Ernst Jentsch, predstavlja nekaj neobi?ajnega,1 kar vzbuja ?intelektualno negotovost? in ob ?emer ?se ne moremo ne zbrati ne znajti?.2 Bilo je nekaj skrivnostnega, kar Hedda in L?vborg postavljata med zaupno prijateljstvo in ljubezen. L?VBORG: Tudi v odnosu do mene ni bilo ljubezni? Niti sledu, niti sence? HEDDA: Oh, ne vem ? je bila ali je ni bilo? Zdi se mi, da sva bila dobra tovari?a. Dva zaupna prijatelja. ?e pomislim nazaj, se mi zdi, da je 1 Freud, ki je v nekem slovarju odkril to definicijo, jo je tudi popravil. Dodal je, da vsaka nenavadna stvar ni srhljiva, pa? pa je srhljiva le tista, ki budi potla?ene strahove in ob ?emer spet privre na dan nekaj pozabljenega. 2 Povzeto po Umbertu Ecu, Zgodovina grdega, Modrijan, Ljubljana 2008, str. 311. bilo nekaj lepega, ? nekaj pogumnega ? v tej skrivni zaupnosti, ki je nih?e ni niti slutil. Tvegam predpostavko, da se je Hedda ujela na njegovo prvo misel in ne na prvi pogled. Da jo je pritegnil s snovanjem drznih, filozofsko- zgodovinskih idej, s katerimi je prestopal meje, da se je ?ele nato razvila drhtavica ob dotiku, pospe?en ritem srca v ?kotu zofe?, da je skupna misel spro?ila podko?no vro?ico ? Hedda je ver- jetno L?vborga ob?udovala, ker je ru?il zidove, snoval genialne konstrukte, odpiral vrata v prepovedane svetove in te?il njeno ?lakoto, ?ejo po ?ivljenju?. Ob njem je preizku?ala meje svoje mo?i in svobode, pripravila ga je do tega, da ji je govoril o svetu, o katerem ni smela vedeti ni?e- sar. Kak?en svet je bil to? Zdi se malo verjetno, da bi ?lo samo za ?enski neznan svet ponorelega, dionizi?nega razvrata. ?e Heddo razumemo kot izjemno inteligentno, napredno in uka?eljno mlado ?ensko, potem lahko sklepamo, da ji je L?vborg odpiral vrata v svet ?prepovedanih? idej, da je z njo morda razglabljal o ?blasfemi?nem? visoko individualiziranem ?loveku, ki zmore kontrolirati mo?na ?ustva, da sta razpravljala o osvoboditvi iz prime?a tradicionalnih vrednot | 19 in kovala svoja pravila ? Morda sta govorila tudi o Zaratustri, ?igar drugo ime je Dioniz. L?VBORG: /?/ Mislite, da ni bila ljubezen? HEDDA: N-ne. L?VBORG: Kaj pa potem? HEDDA: Zakaj se vam zdi tako nera- zumljivo, da si ?enska ?eli ? ?e se da ? ne da bi kdo izvedel ? da si ?eli ? L?VBORG: Ja? HEDDA: Pogledat svet ? o katerem ? L?VBORG: O katerem? HEDDA: Ne sme vedet ni?esar. L?VBORG: Za to je torej ?lo! Za lakoto, za ?ejo po ?ivljenju? In potem se je zgodilo nekaj, da je on pristal pri Elvstedovi, ona pa pri Tesmanu. Tisto nekaj je bilo po?elenje mesa, utele?enje fantazij. ?lo je za dve vrsti lakote ? ena je hranila ?ensko, druga pa mo?ko glavo. ?isto verje- tno, da je Heddo zanimalo vse o skrivnostnih mo?kih fascinacijah in je u?ivala v L?vborgovem vodenju po neznanih pokrajinah ?prekrokanih no?i, divjanj in blodenj?, a je hotela njun odnos obdr?ati (vsaj v tisti fazi) na ravni enigma- ti?ne napetosti. Hrepenela je po ?naklju?nih dotikih? in ne po realizaciji mesenega po?e- lenja. Prav zaradi tega je razdrla, kar koli je ?e bilo med njima. Hedda namre? ni hotela slediti nikomur, niti Dionizu, hotela je voditi igro. ?e ni ?lo druga?e, tudi s pi?tolo v roki. HEDDA: Vi ste krivi. L?VBORG: Vi ste prekinili z mano! HEDDA: Ker prijateljstvo ?, ker je raz- merje, ker je realnost ogrozila ?, ker je ? Sram vas je lahko, L?vborg, spozabili ste se, napadli ste ? svojega neizku?enega tovari?a ? L?VBORG: Zakaj me niste ustrelili takrat? HEDDA: Ker se bojim ?kandalov. L?VBORG: Ja, ? v bistvu ste strahopetni. HEDDA: Neskon?no strahopetna. Ampak za vas je bila to sre?a. Saj ste se lahko potola?ili ? pri Elvstedovih. Od takrat ko je Hedda ultimativno prepre- ?ila agresivno poseganje v svoj intimni prostor, nad njunima usodama bdita senci ? senca neke ?enske in senca nekega mo?kega. L?vborg se je senci usodne ?enske, po mo?ko, izognil v svetu alkoholne omame in s tem podpisal svoj poklicni debakel, Hedda pa se je, po ?ensko, vrgla v neuspe?no iskanje njegovega pribli?ka. In zdaj 20 | sta, vsak po svoje, na?la novi ?ivljenji. Medtem ko je on ponovno v vzponu in ob podpori nove ?muze? ponovno pi?e odmevne knjige, je ona zape?atila svojo usodo ? poro?ila se je z mladim zgodovinarjem in pristala na me??ansko kletko, v upanju, da bo lahko vsaj kot profesorjeva ?ena gostila in zabavala intelektualce, da bo na njihovih krilih plahutala dale? nad stvarnimi pokrajinami dolgo?asnega vsakdana, a tudi zabav ni. Kako naj torej ?ivi, ujeta v stekle- nem akvariju, kjer skozi nevidne ?pranje na vseh koncih in krajih pronica preteklost? HEDDA: Ve?, tisti ve?er me ni bilo najbolj strah streljat vate ? bolj sem se bala, da bi se midva ? L?VBORG: Oh, Hedda! Hedda Gabler! Bilo je ve? kot tovari?tvo ? ti in jaz ? to ?! Hedda se je bala, da bi v eroti?ni strasti izgubila glavo, da ne bi bila ve? gospodarica sama sebe. L?vborga v tretjem dejanju predstavi kot Dioniza ? pri?el bo drzen, razgret in lep z vinsko trto v laseh. Gr?ki bog Dioniz, za?etnik gr?kega gledali??a (tragedije in komedije) se izmika enozna?ni ozna?itvi, njegova skrivnostna narava ne more biti nikoli popolnoma izpri?ana, saj v svoji biti zajema dvojnost, skrivnostnost in paradoksalnost. To odslikavata tudi njegova simbola: vinska trta in br?ljan. Vinska trta je simbol ?ivljenja, porajanja, opajanja, osvobo- ditve, za svojo rast potrebuje sonce, svetlobo, toploto; br?ljan pa uspeva v hladnih sencah in krasi nagrobnike ter simbolizira smrt, umi- ranje in propadanje. Vinska trta tudi sama po sebi predstavlja dvojnost ? vino budi dobro po?utje, vznesenost, ljubezen, po?elenje ali pa nasprotno, poraja nasilje in agresivnost. Br?ljan preraste vinsko trto, zadu?i sade?, ki raste na njej. L?VBORG: Umorit lastnega otroka ? to ni najhuj?e, kar mu o?e lahko napravi. HEDDA: Ni najhuj?e? L?VBORG: Ne. To sem ji hotel prihranit. ? Izgubil sem ga ? otroka ? izgubil. Ne vem, komu bo pri?el v roke. In kako bo z njim ravnal. HEDDA: Pa saj je samo knjiga! L?VBORG: V tej knjigi je bila Thejina du?a. HEDDA: Kaj boste zdaj? L?VBORG: Ni?. Napravit konec. ?im prej. HEDDA: Poslu?ajte, Ejlert L?v- borg ? potrudite se, da bo konec lep. L?VBORG: Konec lep? Z vinsko trto v laseh? | 21 HEDDA: Ne, v to ne verjamem ve? ? Ampak vseeno ? naj bo lepo. Nova L?vborgova knjiga, ?otrok?, ki je nastal ?bo?anskemu? o?etu in ?mali kodrolaski?, mora zgoreti. Hedda bo ta ?stvor? o?istila v ognju, preverila bo njegovo ?bo?ansko? naravo. Dioniz je po mitolo?ki zgodbi namre? ?e gorel v trebuhu svoje matere Semele, ko ga je o?e Zevs re?il in ga donosil v svojem stegnu. In ?eprav v Heddi Gabler L?vborg umre, njegov ?bo?anski otrok? po zaslugi Elvstedove in Tesmana ?ivi naprej. Otroka bosta rekonstruirala, pogubljeno du?o re?ila, nosila ga bosta tako dolgo, dokler se ne bo ponovno rodil. Hedda in L?vborg pa bosta v onstranstvu iskala svoji senci. 22 | Jurij Dreven?ek, Nata?a Matja?ec Ro?ker Ma?a ?ilavec, Jurij Dreven?ek Jurij Dreven?ek, Ma?a ?ilavec Jurij Dreven?ek, Nata?a Matja?ec Ro?ker Nata?a Matja?ec Ro?ker, Mateja Pucko Nata?a Matja?ec Ro?ker, Ivo Ban Matja? Tribu?on Nata?a Matja?ec Ro?ker Mateja Pucko, Matja? Tribu?on, Nata?a Matja?ec Ro?ker Nata?a Matja?ec Ro?ker, Mateja Pucko, Matja? Tribu?on Ivo Ban Jurij Dreven?ek Mateja Pucko, Nata?a Matja?ec Ro?ker Nata?a Matja?ec Ro?ker, Ivo Ban POVZETEK Ibsenova Hedda Gabler, napisana leta 1890 in premierno uprizorjena leta 1891, je ve?plastna drama karakterjev, katere sr? je istoimenska junakinja, ki je razo?arana nad vsem, kar predstavlja njen lastni svet, in katere pogled je uprt izklju?no v lastni ob?u- tek neuresni?enosti. Drama, zreducirana na komorno situacijo nekega me??anskega salona kot kraja slabih, a prera?unljivih odlo?itev, spada v tematski in ?asovni cikel Ibsenovih zadnjih petih dram, ki jih zaznamujejo pesimi- zem, melanholija in naposled tudi smrt. Hedda predstavlja ?ensko nejasne preteklosti, kaoti?ne sedanjosti in povsem sesute prihodnosti. Njen zakon s Tesmanom je bolj stvar odlo?itve kot ?elja. Kakor tudi ve?ina drugih stvari v njenem ?ivljenju. Ni? ni tako, kot si ?eli, da bi bilo. Zdi se, da je edina ideja, ki ji je pomagala pre?iveti to notranjo razdvojenost, prav ta razkol med resni?nim jazom in predstavo, ki jo ima o sebi, ter zavedanje o tem, da lahko vse to kadar koli prekine samo z enim strelom v sence. Hedda je izjemno sodoben lik, ki nosi v sebi poudarjeno individualno noto in neo- majno zavedanje o svobodi lastne volje. Nezmo?na vzpostavitve odnosa med lastno individualnostjo in dru?benimi konvencijami pose?e po najradikalnej?em dejanju svobo- dne volje. Njeno nezadovoljstvo je splo?no stanje ?love?ke prihodnosti. Hedda Gabler se zaveda svojega polo?aja, ?tevilnih slabih odlo?itev, ki so pripeljale do ob?utka neizpol- njenosti in napak, kljub temu pa se zaveda, da o na?inu bojevanja z njimi odlo?a sama. Povzeto po ?lanku Gorana Fer?eca 42 | SUMMARY Ibsen?s play Hedda Gabler was written in 1890 and was first put on stage in 1891. It is a play of several layers portraying many diffe- rent characters. The main character is a woman called Hedda Gabler, who is disappointed with everything that is her world and all her being is concentrated on her own felling of unfulfill- ment. This is a play reduced to the sombre situation of a bourgeoisie lounge room as a place of bad, yet calculating decisions. It is one of Ibsen?s last plays, which are characterised by pessimistic views, melancholia and eventu- ally death. Hedda is a woman of obscure past, chaotic presence and shackled future. Her marriage to Tesman is more a matter of decision than want. Nothing is as she would like it to be. It seems that the only idea which helped her to survive her inner split is this gap between the real her and the image that she has of herself as well as the awareness of the fact that she can stop it all with just one shot into her temple. Hedda is a very contemporary character with an emphasized individual streak and a strong desire of the freedom of one?s own will. She is incapable of forming a relation- ship between her own individuality and social conventions, and opts for the most radical act of the free will. Her discontent is a general condition of the future of humanity. Hedda Gabler is aware of her condition, of the seve- ral bad decisions that brought her to feel so unfulfilled and all the mistakes she has made. Nevertheless, she knows that she is the one who chooses the way in which she will fight them. Adapted from the article by Goran Fer?ec | 43 ko dogodiv??ina ne more po?akati na jutri kredit za aktivne ? odobritev kredita v 30 minutah ? ni?ja fiksna obrestna mera ? mese?na obveznost ?e od 25 eur ? ni?ji stro?ki odobritve www.nkbm.si novakbm ko dogodiv??ina ne more po?akati na jutri kredit za aktivne ? odobritev kredita v 30 minutah ? ni?ja fiksna obrestna mera ? mese?na obveznost ?e od 25 eur ? ni?ji stro?ki odobritve www.nkbm.si novakbm V novo sezono v novi preobleki. ?elimo vam obilo gledali?kih u?itkov. www.ZavarovalnicaMaribor.si 080 19 20 Program financira V novo sezono v novi preobleki. ?elimo vam obilo gledali?kih u?itkov. www.ZavarovalnicaMaribor.si 080 19 20 Telefonska centrala +386 2 250 61 00 Tajni?tvo Drame +386 2 250 61 26 Telefaks +386 2 250 61 09 Elektronska po?ta drama@sng-mb.si Spletna stran www.sng-mb.si Direktor SNG Maribor Danilo Ro?ker Umetni?ki direktor Drame Diego de Brea Dramatur?ko-organizacijska ekipa Dramaturga Maja Borin, Vili Ravnjak Producentka ?pela Le?nik Lektor Janez Bosti? Arhivarka Sandra Po?un In?picienta Uro? Kus, Jernej Jerov?ek ?epetalki Karmen ?ivko, Polonca Raj?p Poslovna tajnica Metka Lipov? Strokovne slu?be Tajni?tvo direktorja Andreja Hictaler Pomo?nica direktorja za finan?ne zadeve Aleksandra Hojnik Ra?unovodstvo Milanka Vodu?ek, Tanja Nemec, Jasna Rupar, Ana Vogrin, Adrijana Ahman, Kadrovska slu?ba Alenka Smole, vodja, Nina Novkovi? Tehni?ne slu?be Vodja tehnike Drago Prosnik Tajni?tvo tehnike Milena Pu?nik, Sabina Skledar Organizator scenske opreme Bo?idar ?tandekar Odrska mojstra Alojz Pu?nik, Dragan Ili? Scenski tehniki Jernej Babi?, Ivan ?antl, David Glavica, Leon Vidmajer, Franc Polc, Boris Krel, Milan Jankovi?, Bo?tjan Robi?, Jo?e Senekovi? Rekvizita Mirko Dreven?ek, vodja, Petra Vidnar, Vesna Ro?man Scenski atelje Janez Rotman, vodja, Bogdan Juri?, Ivan Nemec, Milena Greifoner, Leon Pi?ek, Roman Drumli?, Ivan Ornik, Gregor Reiter, Darko Jeri?, Roman Hojsak Odrska osvetljava Toma? Bezjak, vodja, Igor Pe?lin, Zlatko Kocbek, Dragan Kitanovski, Janko Lah Zvok in video Vlado Lipovec, vodja, Gorazd Vever Maska Mirjana Djordjevi?, vodja, Jasminka Marksl Kroja?ka delavnica Suzana Rengeo, vodja, Brigita Rajter, Jo?e Dobaj, Franc Koro?ec, Barbara De?elak, Ale? ?erni ?iviljska delavnica Simona To?, vodja, Stanka Menda?, Zdenka Ro?ker, Martina To? Poto?nik ?evljarska delavnica Ale? Kac, vodja, Jovan Kova?ev Garderoba Tihomir Nemec, vodja, Valentina Vever, Tatjana Skodi?, Vesna Novitovi?, Vesna Celcer, Damjana Mohorko, Jasna Domjan, Ivan Dobaj, Simona Rues, Alenka Radivoj Voznik David Merdaus Nabava Eva Novak, Marjeta Bog?a Organizator dela Janez Masilo ?istilke Branka Andjelkovi?, Marija Fras, Nada Mur?ec, Branka Kocbek Receptorji Vatroslav Dragun, Miran Lipman, Branko Marin, Tatjana Planinc, Branko ?unkovi?, Igor Pravdi? Vzdr?evalci Matja? Irgoli?, vodja, Darijan Jau?nik, Jasenko Hegedu? Svet SNG Maribor dr. Gregor Pivec, predsednik, Lidija Divjak Mirnik, Vlasta Drozg, Jaki Jurgec, mag. Zdravko Luketi?, Marija Ribi?, Eva Kra? Strokovni svet SNG Maribor Darko Brlek, predsednik, Toma? Habe, Jaki Jurgec, Eva Kra?, Ana Perne, Alenka Ribi?, Matija Varl, dr. Jernej Weiss, Toma? Rode Drama SNG Maribor je ?lanica ETC (Evropske gledali?ke konvencije). Drama SNG Maribor Slovenska ulica 27, 2000 Maribor 48 | Urednica Maja Borin Lektor Janez Bosti? Fotografije Damjan ?varc Oblikovanje gledali?kega lista Studio Matej Koren Izdajatelj SNG Maribor Zanj Danilo Ro?ker Tisk Ptujska tiskarna Naklada 300 Maribor, februar 2015 Igralski ansambel Milo? Battelino, Matev? Biber, Peter Bo?tjan?i?, Jurij Dreven?ek, Davor Herga, Milada Kalezi?, Ivica Knez, Eva Kra?, Bojan Maro?evi?, Nata?a Matja?ec Ro?ker, Viktor Megli?, Irena Miheli?, Ksenija Mi?i?, Vlado Novak, Kristijan Ostanek, Mateja Pucko, Nejc Ropret, Nika Rozman, Mojca Simoni?, Matija Stipani?, Mirjana ?ajinovi?, Irena Varga, Vladimir Vla?kali?, Ma?a ?ilavec Marketing in stiki z javnostmi Anja ?i?ek, Alan Kav?i?, Jo?e Vodu?ek, Darja ?i?ek, mag. Nevenka Pa?ek Telefon +386(0)250 61 35 Elektronska po?ta marketing@sng-mb.si Gledali?ka blagajna Renata Dimitru?ev, Jasmina Leskovar, Matja? Partli? Po odlo?bi 13. to?ke prvega odstavka 26. ?lena ZDDV davek ni obra?unan. ISSN 1580-3252 Gledali?ka blagajna / Box office / Theaterkasse 02 250 62 26, 02 250 61 15 Spletna trgovina / Internet sale / Internetverkauf www.mojekarte.si E-po?ta / E-Mail Boxoffice@sng-mb.si Gledali?ka blagajna SNG Maribor je odprta od ponedeljka do petka od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 19.30, v soboto od 10.00 do 13.00 in uro pred predstavo. The box office is open Monday to Friday from 10 a.m. to 1 p.m. and from 5 p.m. to 7:30 p.m., and every day one hour before the beginning of each performance. Die Theaterkasse ist von Montag bis Freitag von 10:00 Uhr bis 13:00 Uhr und von 17:00 Uhr bis 19:30 Uhr, Samstag von 10:00 Uhr bis 13:00 Uhr und an allen tagen eine Stunde vor Vorstellungsbeginn ge?ffnet. 92. sezona ? 2014/2015 Investiranje v kulturni jutri Investing in a Cultural Tomorrow