Milada Kalezić, igralka

Prikaži vse (167) · Podnajemnik, Slovensko ljudsko gledališče Celje, 2001 (3) · Kamen za pod glavo, Slovensko ljudsko gledališče Celje, 1979 (2) · Odrska utvara, Slovensko ljudsko gledališče Celje, 1993 (1) · Orest, Drama SNG Maribor, 2006 (2) · Zgrabite Sganarela, Slovensko ljudsko gledališče Celje, 1987 (3) · Hamlet, Slovensko ljudsko gledališče Celje, 1981 (5) · Skušnja ali kaznovana ljubezen, Slovensko ljudsko gledališče Celje, 1995 (3) · Namišljeni bolnik, Drama SNG Maribor, 2004 (3) · Zmaj, Slovensko ljudsko gledališče Celje, 1990 (1) · Intimni avtoportret Fride Kahlo, Drama SNG Maribor, 2008 (2) · Medeja, Slovensko ljudsko gledališče Celje, 1988 (3) · Lev pozimi, Slovensko ljudsko gledališče Celje, 2001 (3) · Janko in Metka, Drama SNG Maribor, 2010 (2) · Rajanje, Slovensko ljudsko gledališče Celje, 1982 (2) · Skrivni dnevnik Jadrana Krta, Slovensko ljudsko gledališče Celje, 1992 (1) · Pindarova oda, Slovensko ljudsko gledališče Celje, 1978 (4) · Stroj Hamlet, Drama SNG Maribor, 2006 (6) · Nemir, Slovensko ljudsko gledališče Celje, 1998 (1) · Kar hočete, Slovensko ljudsko gledališče Celje, 1986 (4) · Pornoskop ali Kaj je videl batler, Drama SNG Maribor, 2009 (2) · Chicago (pesem Cell Block Tango), Slovensko ljudsko gledališče Celje, 2002 (1) · Zgodba o tovarišu Titu, Slovensko ljudsko gledališče Celje, 1976 (1) · Polka, Slovensko ljudsko gledališče Celje, 1981 (1) · Plemeniti meščan, Drama SNG Maribor, 2007 (1) · Stari časi, Slovensko ljudsko gledališče Celje, 1987 (2) · Don Juan ali Kamnita gostija, Slovensko ljudsko gledališče Celje, 1999 (1) · Štefka, Milan, Drama SNG Maribor, 2003 (2) · Podeželanka, Slovensko ljudsko gledališče Celje, 1984 (2) · Goga, čudovito mesto, Drama SNG Maribor, 2011 (2) · Sedem nadstropij, Drama SNG Maribor, 2011 (2) · Eksplozija spomina, Slovensko ljudsko gledališče Celje, 1997 (3) · Strahovi, Slovensko ljudsko gledališče Celje, 1994 (4) · Krvava svatba, Drama SNG Maribor, 2005 (3) · Kurbe, Slovensko ljudsko gledališče Celje, 1978 (1) · Plešoči osliček, Slovensko ljudsko gledališče Celje, 1985 (2) · Dundo Maroje, Slovensko ljudsko gledališče Celje, 1996 (1) · Zvezde na jutranjem nebu, Slovensko ljudsko gledališče Celje, 1991 (3) · Kralj Lear, Slovensko ljudsko gledališče Celje, 2000 (3) · Edmond, Slovensko ljudsko gledališče Celje, 1990 (3) · Samorastneži, Slovensko ljudsko gledališče Celje, 1986 (2) · Herman Celjski, Slovensko ljudsko gledališče Celje, 1993 (1) · Steklena menažerija, Slovensko ljudsko gledališče Celje, 1988 (4) · Dobri človek iz Sečuana, Drama SNG Maribor, 2004 (3) · Play Linhart 1780 – 1789, Slovensko ljudsko gledališče Celje, 1979 (1) · Ta mračni predmet poželenja, Drama SNG Maribor, 2010 (1) · Striček Vanja, Slovensko ljudsko gledališče Celje, 1984 (2) · Lov na čarovnice, Drama SNG Maribor, 1997 (3) · Večerja v vili P, Slovensko ljudsko gledališče Celje, 1986 (1) · Jesenski sen, Drama SNG Maribor, 2004 (2) · Prilika o doktorju Mengeleju, Slovensko ljudsko gledališče Celje, 1986 (4) · Evnuh, Slovensko ljudsko gledališče Celje, 1983 (1) · Debeluhi v krilcih, Drama SNG Maribor, 2002 (4) · Opera za tri groše, Slovensko ljudsko gledališče Celje, 1988 (1) · Gospodar Puntila in njegov hlapec Matti, Slovensko ljudsko gledališče Celje, 1977 (2) · Peter in Pavel, Slovensko ljudsko gledališče Celje, 1988 (2) · Let na mestu, Slovensko ljudsko gledališče Celje, 1983 (1) · Florentinski slamnik, Slovensko ljudsko gledališče Celje, 1996 (1) · Mačka na vroči pločevinasti strehi, Drama SNG Maribor, 2006 (3) · Gospa z morja, Slovensko ljudsko gledališče Celje, 1982 (2) · Zasledovanje in usmrtitev Jeana-Paula Marata, Slovensko ljudsko gledališče Celje, 1998 (1) · Sestri, Slovensko ljudsko gledališče Celje, 1982 (4) · Salemske čarovnice, Slovensko ljudsko gledališče Celje, 1976 (1) · Na odprtem morju, Slovensko ljudsko gledališče Celje, 1994 (2) · Savonarola in njegovi prijatelji, Slovensko ljudsko gledališče Celje, 1986 (2) · Ruy Blas, Slovensko ljudsko gledališče Celje, 1984 (1) · Zgodba o magnetnem dečku, Slovensko ljudsko gledališče Celje, 1982 (2) · Bolha v ušesu, Slovensko ljudsko gledališče Celje, 1985 (3) · Tičev Jaka, Slovensko ljudsko gledališče Celje, 1994 (1) · Ukročena trmoglavka, Slovensko ljudsko gledališče Celje, 1997 (5) · Krvava svatba, Slovensko ljudsko gledališče Celje, 1989 (2) · Hlapci, Slovensko ljudsko gledališče Celje, 1990 (1) · Oskubite jastreba, Slovensko ljudsko gledališče Celje, 1977 (1) · Peer Gynt, Drama SNG Maribor, 2009 (2) · Žlahtni meščan, Slovensko ljudsko gledališče Celje, 1981 (2) · Čarovnica iz Zgornje Davče, Slovensko ljudsko gledališče Celje, 1977 (2)

Žirija za Borštnikov prstan (Aleš Jan, Mateja Koležnik, Tone Partljič, Alja Predan in Milena Zupančič) je za življenjsko delo nagradila igralko Milado Kalezić, dolgoletno članico ansambla Slovenskega ljudskega gledališča Celje in Drame Slovenskega narodnega gledališča Maribor.

Milada Kalezić nadaljuje legendarno tradicijo nekaterih velikih slovenskih igralk, ki so se rodile v drugem kulturnem in nacionalnem okolju in prve besede spregovorile v drugem jeziku, a so postale legende slovenske gledališke umetnosti. V Mariboru je dokončala osnovno šolo in gimnazijo in začela igrati v takrat zelo uglednem mariborskem ljubiteljskem gledališču Slava Klavora, skupaj z igralcema Petrom Boštjančičem in Vladom Novakom, ki so se tedaj generacijsko sooblikovali, danes pa tvorijo vrhunsko igralsko jedro Drame SNG Maribor.

Za sprejemne izpite na AGRFT so se pripravljali v srednješolskem recitacijskem krožku, ki ga je vodil mariborski igralec Jože Zupan. Milada še danes rada omenja njegovo izjemno strokovno in človeško pomoč ob vpisu na akademijo, kamor je bila sprejeta leta 1971. A tam se je marsikaj spremenilo. Kljub prijateljstvu s sošolci Miro Lampe, Olgo Kacjan, Marjanom Trobcem in svojim Petrom je mlada študentka igre po lastnih besedah gledališko akademijo doživljala kot moro. Čeprav so režiserji, sicer tudi njeni profesorji, hitro odkrili njeno izjemnost, ni smela igrati v poklicnih gledališčih, kamor so jo vztrajno vabili. Zato si je iz študijskih časov zapomnila predvsem prepovedi in bolj malo spodbud. Slednje so vezane na prezgodaj in sredi dela preminula profesorja Rudija Kosmača in režiserja Igorja Pretnarja, ki se ju spominja s hvaležnostjo.

Svojo profesionalno pot je začela v SLG Celje, kjer je zapustila izjemno globoko sled. Zablestela je tako rekoč čez noč – z legendarno vlogo Darinke v Šeligovi Čarovnici iz Zgornje Davče. To je bila fascinantna predstava, neverjetna ne le za celjsko in mariborsko publiko, ampak za vso slovensko javnost. Šlo je najprej za potrditev in dokončno uveljavitev Šeligove dramatike in gledališča, ki smo mu rekli magijsko gledališče; režiral je vsestransko izvirni Dušan Jovanović, glavna igralka pa je bila Milada Kalezić, ki je v prizoru viharja s pogansko močjo in svobodo pometla z odra tudi dobršen del že nekoliko zaprašenega teznega gledališča … Sama misli, da je bila dodatna spodbuda pri študiju občutek osvobojenosti od akademijskih prepovedi … Za danes kultno kreacijo Darinke je pri rosnih štiriindvajsetih prejela nagrade na Borštnikovem srečanju, Sterijevem pozorju in festivalu MES v Sarajevu ter vse do danes ostala v neizbrisnem spominu.

Sledile so številne odlične »celjske« vloge, na primer Shakespearova Ofelija s Petrom Boštjančičem kot Hamletom. Kot Katarina v Ukročeni trmoglavki se je počutila prestara, kot Gospa Alvingova v Strahovih pa premlada, petinštiridesetletna je od groze odrevenela, ko je v Don Juanu dobila vlogo Elvire, dvajsetletne ljubice štiriindvajsetletnega zapeljivca … A s samoprepričevanjem, z iskanjem bistva junakinj in ne le njihove zunanje podobe, je našla ključ, vsebino, izraz, da je bila ravno prava za partnerja in publiko.

Seveda so jo ustvarjalne dileme spremljale doma, na cesti in v gledališču. Igralka nima dveh življenj, osebnega in gledališkega, ima le življenje umetnice, ki se »vživlja« v druge osebe in jih osmišlja skupaj z režiserjem in soigralci, a je na tej iskateljski poti vseeno sama.
Prva večja vloga v Mariboru je bila še gostujoča. V Lovu na čarovnice je odigrala moralno čisto, skoraj sveto Elizabeth Proctor, toda človeško poglobljeno in kljub puritanstvu skoraj čutno. Potem so sledile magistralne vloge od Helene v Orestu, Matere v Krvavi svatbi, Gospe Jourdain v Žlahtnem meščanu, vse do Fride Khalo in Aase v Peeru Gyntu

Slednja je ena njenih najzrelejših kreacij. Naivna, poetična in stroga revna mati med grajanjem čudaškega sina komaj skriva svojo ljubezen do njega. Njeno odlaganje lastne smrti do Peerove vrnitve in že ugaslo veselje in govorjenje ob snidenju se sprevrača v nenadni pričakovani molk in tišino in smrt …

Vsa psihološka stanja gredo neopazno in fascinantno z odra med ljudi, najprej kot topel veter, potem kot hladen piš … Nobenega igranja smrti; le pred publiko stoji in govori, pred njo umolkne in brez sleherne teatralnosti umre. In publika »umre z njo«.

Milada ni med tistimi igralkami, ki bi se pulile za vloge. Izogiba se površnemu delu in zmerom želi, da bi bili vsi ustvarjalci predstave do konca enako predani in odgovorni, saj se zaveda, da je tudi sama lahko le v dobrih predstavah res dobra. Veliko da na kakovostna besedila. Merilo ji je Shakespeare. Igrala je njegove Ofelijo, Violo, Katarino in Gertrudo. Strinja se z Borgesom, ki je rekel: »Nihče ni bil toliko ljudi kakor Shakespeare!« In to nenavadno, a natančno izjavo bi lahko uporabili tudi za Milado. Malokdo »je lahko tako zelo osemdeset različnih ljudi«, kakor je bila ona. In četudi nagrade niso bistven dokaz prave umetnosti, povejmo, da so se pri njej kar nizale. Tri Borštnikove, nagrada Prešernovega sklada, Združenja dramskih umetnikov Slovenije, mesta Celje, mariborska Glazerjeva nagrada in listina … Seveda moramo omeniti tudi nagrado za vlogo Meri v filmu To so gadi. Poleg tega je bila odlična tudi v filmih Trije prispevki k slovenski blaznosti, Prestop, Varuh meje in Veter v mreži.

Milada Kalezić je poglobljena, odgovorna, izobražena igralka, ki gledališče razume kot nekaj svetega. Pri svojem delu je prav kartezijansko stroga in dosledna, četudi se seveda vsak večer znova zaveda, da mora pridobiti in obvladati občinstvo, ki je prišlo od doma k daritvi, kakor v svojem prepričanju o gledališču kot o svetem sama doživlja odrsko umetnost. Gre sicer za strogo zaseben odnos, a ne pozabimo, da so Homer, Ajshil, Sofoklej, Evripid … enako razumeli svet in iz takšnega razumevanja se je rodilo evropsko gledališče. Z neko drugo vero se torej Milada Kalezić s svojim razumevanjem sveta, umetnosti in svetosti napaja pri samem izviru teatra, ki zanjo vsekakor pomeni sveti svet. Zelo dobro vemo, da prstan prihaja v prave roke, zato se že vnaprej veselimo novih igralskih rezultatov Miladinega talenta, dela in svete pripadnosti gledališču.


Seznam vlog in nagrad Milade Kalezić do oktobra 2011 | Milada Kalezić Wiki – sigledal.org | Slavko Hren, Igralci brez maske. Milada Kalezić; RTV Slovenija, 2012, 1:00:57 | Milada Kalezić: »Najlepše je, ko se nad nami odpre gledališko nebo«. MMC-jev pogovor z dobitnico Borštnikovega prstana; 22. 10. 2011 | Milada Kalezić, članica SNG Maribor | Oče mi je vedno govoril: »Nisi ti Milena Dravić«. Intervju tedna z dobitnico Borštnikovega prstana, Milado Kalezić; Planet siol.net, 28. 19. 2011 | Pogovor z dramsko igralko Milado Kalezić, dobitnico Borštnikovega prstana 2011; Exodus TV, 01:13:22
 

E-razstava Borštnikovo srečanje 2012 (Igor Samobor, Borštnikov prstan 2012) | E-razstava Borštnikovo srečanje 2013 ((Olga Kacjan, Borštnikov prstan 2013)