Gledališka ustvarjalnost na Ptuju (od 18. stoletja do danes)

Razstava ob 25-letnici Mestnega gledališča Ptuj – pripravil jo je Zgodovinski arhiv na Ptuju v sodelovanju z Mestnim gledališčem Ptuj. Z razstavo želi Zgodovinski arhiv prikazati pestro gledališko dogajanje na Ptuju s pomočjo dokumentov, ki jih hrani v svojih depojih.

Ptuj ima precej dolgo gledališko tradicijo, saj so prve gledališke igre v mestu omenjene že na začetku 18. stoletja. To so bile predstave potujočih nemških in italijanskih komedijantov.[1] Ptujski in okoliški plemiči so zgradili leta 1786 gledališko stavbo (Städtische Comödienhaus) na mestu, kjer ta stoji še danes. Ljubiteljska gledališka skupina, sestavljena iz najuglednejših meščanov, je v tej stavbi uprizarjala sprva predvsem veseloigre, burke in operete. Predstave so uprizarjali ob silvestrskih večerih, cesarjevih rojstnih dnevih, adventnih in postnih nedeljah. Izkupiček od predstav so večinoma namenili v dobrodelne namene za pomoč revežem, invalidom, pogorelim in poplavljenim krajem itd.[2]

Prebujanje narodne zavesti pri slovenskih prebivalcih mesta je privedlo v okviru Narodne čitalnice do prva uprizoritve gledališke amaterske skupine 18. decembra 1864 ob prireditvi Beseda. Do leta 1871 se je zvrstilo kakih dvajset iger, kar priča o dobri volji čitalničarjev igralcev. Zamiranju gledališkega ustvarjanja je botrovalo pomanjkanje denarja in primernega prostora, saj so se člani društva družili po raznih privatnih hišah.[3]

Ker je delovanje dramatičnega odseka Narodne čitalnice na začetku 20. stoletja zamiralo, je bilo februarja 1913[4] ustanovljeno Dramatično društvo Ptuj kot podružnica Dramatičnega društva Maribor (osamosvojilo se je leta 1920), čeprav so njegovi člani pričeli z gledališkim delom že leta 1912.[5] Namen društva je bil gojiti in pospeševati slovensko dramatiko ter prirejati slovenske gledališke predstave.[6] Gledališke predstave v slovenskem jeziku, ki so bile v okviru Narodne čitalnice občasne, so sedaj postale redne.[7]

Gledališko stavbo sta si v 20. in 30. letih 20. stoletja izmenično delila Dramatično društvo in Delavsko prosvetno društvo Svoboda Ptuj. V sezoni 1938/39 je z režiserjem Franom Žižkom zavel na Ptuju nov duh, saj je ustanovil novo napredno gledališče, ki je bilo polpoklicno in za takratni čas najodmevnejše slovensko gledališče.[8] Njegovo uspešno ustvarjanje je prekinila 2. svetovna vojna.

Gledališče ni imelo po vojni ne gledaliških rekvizitov ne materiala ne osebja. Režijo je prevzel Jože Babič in že julija 1945 so uprizorili agitacijsko enodejanko Mileta Klopčiča Mati.[9]  Leta 1950 postane Gledališče Ptuj polpoklicno[10], leta 1955 poklicno[11]  že leta 1958 pa ga ukinejo[12].

Gledališko stavbo so po ukinitvi gledališča skupaj z gledališkim inventarjem prevzeli požrtvovalni amaterski igralci v okviru dramske sekcije Delavsko prosvetnega društva Svoboda Ptuj, ki je prirejala predstave že vse od leta 1954, pridružili pa so se jim poklicni igralci, ki so ostali brez dela.[13] Društvo si je pomagalo pri uprizoritvah z mnogimi gostujočimi režiserji vse do sezone 1983/84, ko je Zveza kulturnih organizacij Ptuj zaposlila kot režiserko in organizatorko prireditev Branko Bezeljak.[14]  Z pritegnitvijo mladih je pričela pripravljati z gledališko skupino Teater III.  uprizoritve, ki bi jih za ptujske in amaterske razmere lahko pogojno imenovali tudi eksperimentalne in precej svobodne v svojem ustvarjanju. Uprizorjenih je bilo precej uspešnih predstav.

V letih 1993–1995 si je gledališka skupina Zato. kot glavni cilj, seveda ob gledališkem ustvarjanju, zadala ponovno profesionalizacijo gledališke dejavnosti na Ptuju.[15]  Uspešne uprizoritve Gledališča Zato. Ptuj, uspešna medijska kampanja in podpora mnogih ljudi z različnih področij in iz vse Slovenije so prepričali mestni svet Mestne občine Ptuj, da je kljub negativnemu odnosu Ministrstva za kulturo odobril 4. decembra 1995 ustanovitev javnega zavoda Gledališča Ptuj.[16]

 


[1] Mavrič, Irena: Ptujsko gledališče 1786–1958, katalog k razstavi, Pokrajinski muzej Ptuj, 1988, str. 7.

[2] Alič, Fran: Gledališka kronika 1912–1952, Okrajno gledališče Ptuj, Ptuj, 1952, str. 10–11.

[3] SI_ZAP/0006, Zbirka muzejskega društva, šk. 28, ovoj II 1/1, št. 11.

[4] SI_ZAP/0005, Mestna občina Ptuj, spisi za leto 1913, šk. 184, ovoj 26/1913.

[5] SI_ZAP/0387, Zbirka kulturno prosvetna dejavnost ZAP-a, Samo Strelec: Hinko Košak in ptujsko gledališče (seminarska naloga, AGRFT Ljubljana), 1988, str. 41, šk. 13, ovoj 9.

[6] SI_ZAP/0005, Mestna občina Ptuj, spisi za leto 1913, šk. 184, ovoj 26/1913.

[7] Slavko Desetak: Gledališka dejavnost v Ptuju. V: Gledališki list okrajnega gledališča v Ptuju, leto 5, št. 3, sezona 1954/55, str. 71.

[8] Alič, Fran: Gledališka kronika 1912–1952, Okrajno gledališče Ptuj, Ptuj, 1952, str. 21–22.

[9] Alič, Fran: Gledališka kronika 1912–1952, Okrajno gledališče Ptuj, Ptuj, 1952, str. 5–6.

[10] Alič, Fran: Gledališka kronika 1912–1952, Okrajno gledališče Ptuj, Ptuj, 1952, str. 34–35.

[11] SI_ZAP/0085, Gledališče Ptuj, sklep 25. 2. 1956, šk. 7, ovoj 33.

[12] SI_ZAP/0085, Gledališče Ptuj, spis 25. 3. 1958, šk. 7, ovoj 33.

[13] SI_ZAP/0288, Zveza kulturnih organizacij Ptuj (dalje ZKO), šk. 14, ovoj 34, Zapisniki sej občinskih svobod in prosvetnih društev Ptuj.

[14] SI_ZAP/00470, Fekonja Andrej, Zapisniki dramske sekcije DPD Svoboda Ptuj 1965–1983, Program dela in poročilo DPD Svoboda Ptuj za leti 1982 in 1983, šk. 3, ovoj 21/3/5.

[15] SI_ZAP/0387, Zbirka kulturno prosvetna dejavnost ZAP-a, šk. 13, ovoj 9, Samo Strelec: Hinko Košak in ptujsko gledališče (seminarska naloga, AGRFT Ljubljana), 1988, str. 73.

[16] Strelec, Samo M.: Deset gledaliških let na prelomu tisočletja 1992–2002, Gledališče Ptuj, 2002, str. 59.