Razstava ob 25-letnici Mestnega gledališča Ptuj – pripravil jo je Zgodovinski arhiv na Ptuju v sodelovanju z Mestnim gledališčem Ptuj. Z razstavo želi Zgodovinski arhiv prikazati pestro gledališko dogajanje na Ptuju s pomočjo dokumentov, ki jih hrani v svojih depojih.
 
Gledališki plakat veseloigre Gostilniški politik, 1798. Najstarejši gledališki plakat ohranjen v Zgodovinskem arhivu na Ptuju, slika 1 / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Plakat s katerim vabi ljubiteljska gledališka skupina na pustno veseloigro v petih dejanjih z naslovom Gostilniški politik (Der politische Zinngießer), delo norveško-danskega pisca Ludvika barona Holberga, na pustno nedeljo oz. 28. januarja 1798 na Ptuju, s pričetkom ob pol šesti uri in zaključkom do osme ure. Avtor si je kot gostilniškega politika zamišljal bahača, ki kritizira v gostilni župana in mestni svet, ki ve vse, a vendar nič.
Fotografija Glavnega trga z gledališčem pred letom 1896, slika 2 / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Da je Ptuj dobil gledališko stavbo, so zaslužni premožni meščani in plemiči, ki so zanjo prispevali denar, ter člani Diletantskega društva (Dilettanten Geselschaft).
Gledališki letak za veseloigro Ljubezen in pogum vse uredita (Liebe und Muth macht alles gut) nemškega igralca in dramatika Christiana Heinricha Spießa. Ljubiteljsko gledališče na Ptuju, 1816, slika 3 / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Gledališka sezona se je običajno pričela po trgatvi, trajala je tri ali štiri mesece z dvema, tremi ali celo štirimi predstavami tedensko. Leta 1826 je delovala že stalna poklicna gledališka skupina.
Gledališki plakat za predstavo Matilda, slika 4 / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Gledališki plakat za predstavo Matilda (Mathilde) nemškega dramatika Rodericha Benedixa v Mestnem gledališču Ptuj ob otvoritvi prenovljene notranjosti gledališča 20. novembra 1854. Od leta 1854 dalje je mesto razpisovalo mesto ravnatelja in dajalo gledališču podporo iz občinskih sredstev. Tako je mesto dobilo Mestno gledališče Ptuj (Stadttheater).
Gledališki plakat za prireditev ob 100. obletnici Mestnega gledališča Ptuj, slika 5 / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Predlog prenove fasade Mestnega gledališča Ptuj iz leta 1895, slika 6 / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Na pobudo ptujskega župana Josefa Orniga in s podporo občinskega odbora se je med letoma 1892 in 1896 občina lotila temeljite obnove gledališke stavbe. Na natečaj so prispeli razni predlogi prenove. Izbran je bil načrt dunajskega arhitekta Rudolfa Klotza.
Predlog prenove fasade Mestnega gledališča Ptuj iz leta 1895, slika 7 / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Predlog prenove fasade Mestnega gledališča Ptuj iz leta 1895, slika 8 / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Predlogi prenove notranjosti in fasade Mestnega gledališča Ptuj iz leta 1895, slika 9 / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Tloris in tri različice fasade.
Fasada Mestnega gledališča Ptuj, slika 10 / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Načrt glavne zavese odra, slika 11 / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Predlogi za gledališko pohištvo, slika 12 / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Mestno gledališče Ptuj na razglednici po prenovi v letu 1896, slika 13 / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Arhitekt Rudolf Klotz se je odločil za monumentalno fasado v kombinaciji renesančnih in klasicističnih elementov, ki jo je okrasil z dorsko arhitekturo (štirje stebri pred vhodom). Na vrhu zatrepe je bil postavljen kip boginje Melpomene. Na pročelju je bil napis Mestno gledališče (Stadttheater), grb mesta Ptuja ter figurna reliefa s prizori iz nemških tragedij in komedij.
Vzorec draperije za Mestno gledališče Ptuj, slika 14 / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Prenovljeni so bili tudi dohodi v dvorano, poglobili so prostor za orkester, obesili draperije po ložah, uredili kurjavo s toplim zrakom, nabavili novo odrsko opremo in rekvizite … Mestni trg je z gledališko stavbo dobil veličasten zaključek. Leta 1905 so gledališče razširili in ga oskrbeli z boljšo odrsko opremo.
Prerez gledališke stavbe na Ptuju iz leta 1829, slika 15 / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Južna fasada Mestnega gledališča Ptuj iz leta 1848, slika 16 / Zgodovinski arhiv na Ptuju
 
Pravila Narodne čitalnice v Ptuju, 23. julija 1863, slika 1 / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Slovenski jezik se je z odrskih desk v Ptuju prvič zaslišal ob koncu leta 1864, ko je Narodna čitalnica v Ptuju pripravila prvo predstavo. Namen čitalnice je bil čitanje časopisov in knjig v slovenskem in drugih jezikih ter razveseljevanje v besedah, plesnih igrah itd., ni pa se imela namena vtikati v politične zadeve. Društvo ni imelo svojega lastnega prostora, zato so se zbirali po privatnih hišah.
Mihael Herman (1822–1883). Sodnik v Ptuju, Nemec po rodu, deželni in državni poslanec. Vnet zagovornik slovenskih narodnih zahtev, pobudnik za ustanovitev ptujske čitalnice in njen prvi tajnik, slika 2 / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Prva stran kronike/delovanje Narodne čitalnice v Ptuju v letih 1864–1912, slika 3 / Pokrajinski muzej Ptuj Ormož
Prva predstava diletantov (ime ni znano) v okviru Narodne čitalnice je bila 18. decembra 1864 ob prireditvi Beseda, ki je bila za mesto znamenit kulturnozgodovinski dogodek. Do leta 1871 se je zvrstilo kakih dvajset iger, kar priča o dobri volji čitalničarjev igralcev.
Letak Narodne čitalnice za spevoigro Tičnik (poslovenil B. Rogački) in predstavo Josipa Ogrinca Kje je meja? 7. aprila 1885, slika 4 / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Narodni dom na razglednici, 1910, slika 5 / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Zamiranju gledališkega udejstvovanja je botrovalo pomanjkanje denarja in pomanjkanje primernega prostora. Boljše pogoje je dobila gledališka skupina v okviru čitalnice leta 1882, ko je kupila na križišču Vošnjakove in Jadranske ulice hotel Stadt Wien (danes Narodni dom).
Dovoljenje (dvojezično) za izvedbo predstave Narodne čitalnice Svetinova hči (Adolf Wilbrant) iz leta 1912, slika 6 / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Med gledališkimi igralci je bilo v tistem času največ odvetnikov, trgovskih pomočnikov, uradnikov in učiteljev. Gledališka skupina je vsako leto prikazala do deset iger. Predstave v okviru Narodne čitalnice so imele predvsem nalogo prebujati zavest slovenskega naroda, nuditi umetniški užitek je bilo drugotnega pomena.
Plakat za veseloigro Oskarja Blumenthala in Gustava Kadelburga Pri belem konjičku, ki jo je pripravila Narodna čitalnica v Ptuju 28. aprila 1918, slika 7 / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Na začetku leta 1918, ko je bila zmaga zaveznikov že na vidiku in je vojska izpraznila Narodni dom, sta prišli v marcu in aprilu na oder veseloigri Martin Smola (7. marca) in Pri belem konjičku. Besedila iger je cenzuriralo c. kr. namestništvo v Gradcu, za dovoljenje, da se sme izvesti, pa je bilo treba prositi c. kr. Okrajno glavarstvo v Ptuju.
 
Razglednica Glavnega trga z mestnim stolpom in gledališčem po letu 1918, slika 1 / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Prošnja Dramatičnega društva Ptuj za dovoljenje in določitev, kje lahko lepi po mestu in okolici letake za svoje gledališke predstave, 2. 9. 1913, slika 2 / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Iz prošnje lahko vidimo, da je bil namen društva gojiti in pospeševati slovensko dramatiko ter prirejati slovenske gledališke predstave v prostorih Narodne čitalnice.
Mirko Majcen, upravnik gledališča in režiser Dramatičnega društva v 20. letih 20. stoletja, slika 3 / Pokrajinski muzej Ptuj Ormož
Dramatično društvo prevzema inventar Mestnega gledališča, 7. 5. 1922, slika 4 / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Z veliko zagnanostjo so v društvu po koncu 1. svetovne vojne ponovno pričeli z gledališkimi uprizoritvami. Dramatično društvo je v letu 1922 od mestne občine za dobo desetih let dobilo v najem gledališko stavbo s pogojem, da uprizori vsaj dvajset predstav na sezono.
Igralska zasedba predstave Jakoba Špicarja Miklova Zala, Dramatično društvo Ptuj, režija Mirko Majcen, 1924/25, slika 5 / Pokrajinski muzej Ptuj Ormož
Plakat sezone 1926/27 Dramatičnega društva s predstavitvijo repertoarja, slika 6 / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Plakat za predstavo Nikolausa Deutscha Pasijon ali trpljenje in smrt Jezusa Kristusa, v režiji Vala Bratine. Mestno gledališče Ptuj, 1926/27, slika 7 / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Sredi dvajsetih let je ansambel sestavljalo 21 igralcev in 13 igralk, predvsem amaterjev. Lepo začeto delo se je zaradi pomanjkanja financ ustavilo.
Nikolaus Deutsch, Pasijon ali trpljenje Jezusa Kristusa, režija Mirko Kaukler. Mestno gledališče Ptuj, 1932/33, slika 8 / Zgodovinski arhiv na Ptuju
V sezoni 1937/38 si je Dramatično društvo zadalo nalogo, da uprizarja le dela z literarno vrednostjo in je odprlo dramatično šolo pod umetniškim vodstvom poklicnega režiserja Jožeta Borka iz Ljubljane. Predstave so prinesle trikrat večji donos kot prejšnja leta. Ta sezona je potrdila, da Ptuj potrebuje stalno gledališče.
Članska izkaznica Kluba diletantov Dramatičnega društva v Ptuju na ime Franjo Šafar, slika 9 / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Druga stran članske izkaznice Kluba diletantov Dramatičnega društva v Ptuju, slika 10 / Zgodovinski arhiv na Ptuju
 
Prijavnica Frana Žižka na mesto režiserja v Mestnem gledališču Ptuj, 1938, slika 1 / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Predlog gledališkega repertoarja Frana Žižka za sezono 1938/39, slika 2 / Zgodovinski arhiv na Ptuju
A. T. Linhart, Veseli dan ali Matiček se ženi, v režiji Frana Žižka. Mestno gledališče v Ptuju – Dramatično društvo, 1938/39, slika 3 / Pokrajinski muzej Ptuj Ormož
Že svoje prve predstave Žižek ni mogel podati v svoji prvotni koncepciji in jo je moral dvakrat odložiti. S to igro se je navezal na slovensko revolucionarno tradicijo in nakazal pot, po kateri bo hodil pri svojem delu. V predstavi je pozornost vzbujal vrtilni oder in most do gledalcev, s katerega je govoril Matiček.
A. T. Linhart, Veseli dan ali Matiček se ženi, v režiji Frana Žižka. Mestno gledališče v Ptuju – Dramatično društvo, 1938/39, slika 4 / Pokrajinski muzej Ptuj Ormož
Letak predstave Detektiv Megla v režiji Frana Žižka. Mestno gledališče v Ptuju – Dramatično društvo, 1938/39, slika 5 / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Jože Kranjc, Detektiv Megla, režija Fran Žižek. Mestno gledališče v Ptuju – Dramatično društvo, 1938/39, slika 6 / Pokrajinski muzej Ptuj Ormož
S satiro Detektiv Megla, ki se dogaja v času volitev, je Fran Žižek osvetlil tudi sodobno politično dogajanje.
Angelo Cerkvenik, Kdo je kriv?, režija Fran Žižek. Mestno gledališče v Ptuju – Dramatično društvo, 1938/39, slika 7 / Pokrajinski muzej Ptuj Ormož
Ko je Hitler že zanetil svetovni požar in je dvigal glavo nacizem, je bilo treba spregovoriti z vojno zgodbo. Protivojna drama Kdo je kriv? je bila zaradi napredne vsebine (in nekaterih naturalističnih prizorov) prepovedana dijakom. Zaradi negodovanja je oblast popustila in dovolila obisk le zadnjim letnikom, ki so v velikem številu prišli na premiero in tam na odru začudeni odkrili dijake 1. in 2. letnikov pod čeladami.
Angelo Cerkvenik, Kdo je kriv?, režija Fran Žižek. Mestno gledališče v Ptuju – Dramatično društvo, 1938/39, slika 8 / Pokrajinski muzej Ptuj Ormož
Josip Jurčič, Deseti brat, režija Fran Žižek. Dramatično društvo Ptuj, 1938/39, slika 9 / Pokrajinski muzej Ptuj Ormož
Plakat predstave Deseti brat Dramatičnega društva Ptuj. 1938/39, slika 10 / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Z Desetim bratom je Dramatično društvo z zamudo proslavilo 25-letnico svojega obstoja. Režiser je roman predstavil z revijo slik s sistemom zaves, češ da novo gledališče ne potrebuje kulis. »Arhitekt ustvari prostor, kjer ustvarjata reflektor in barva tretjo odrsko dimenzijo. Novo gledališče je zadeva ljudstva in verna podoba življenja.«
Plakat Dramatičnega društva Ptuj, ki vabi ob 20. obletnici smrti Ivana Cankarja na dramsko pesnitev Lepa Vida v režiji Frana Žižka. 1938/39, slika 11 / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Letak otvoritvene predstave Dramatičnega društva Ptuj Kralj Edip. 1939/40, slika 12 / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Sofoklej, Kralj Edip, režija Fran Žižek. Dramatično društvo Ptuj, 1939/40, slika 13 / Pokrajinski muzej Ptuj Ormož
Žižek je z dramo Kralj Ojdip približal antično delo novemu času. Nemci so plakate za reprizo potrgali.
Letak predstave Dramatičnega društva Ptuj Malomeščani. 1939/40, slika 14 / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Bratko Kreft, Malomeščani, režija Fran Žižek. Dramatično društvo Ptuj, 1939/40, slika 15 / Pokrajinski muzej Ptuj Ormož
Z igro Malomeščani je Žižek želel pokazati na malomeščanske razmere na Ptuju. V sezoni 1940/41 je moral Žižek v vojsko, režijo sta prevzela Albert Wilhelm in Mariborčan Jože Babič. Zadnje predvojne sezone so bile povezane z naraščajočim revolucionarnim delovanjem delavcev in mladine. Dijaška mladina iz ptujske gimnazije ni le aktivno sodelovala pri predstavah, vodila propagande, gradila scen in prinašala potrebnih kostumov, ampak so iz gledališkega kolektiva ustvarili žarišče napredne kulture. Ob okupaciji aprila 1941 se je gledališka skupina razšla in za dobo štirih let je utihnila slovenska beseda.
Igralec in režiser Albert Wilhelm in njegova žena, tudi igralka, Nada ter režiser Jože Babič pred gledališčem Ptuj leta 1940, slika 16 / Pokrajinski muzej Ptuj Ormož
 
Valentin Petrovič Katajev, Kvadratura kroga, režija Jože Babič. Narodno gledališče v Ptuju, 1945/46, slika 1 / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Tretja premiera v prvi povojni sezoni je bila komedija Kvadratura kroga, v kateri so igrali Milica Domajnko, Tinka Keržar, Franjo Gunžer, Dušan Furlan, Jože Samec in Danilo Samec.
Valentin Petrovič Katajev, Kvadratura kroga, režija Jože Babič. Narodno gledališče v Ptuju, 1945/46, slika 2 / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Letak komedije Kvadratura kroga Narodnega gledališča v Ptuju v režiji Jožeta Babiča. 1945/46, slika 3 / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Od prejšnjih igralcev so na Ptuju ostali le Jože Babič, Jože Samec in Ivo Kostanjšek. Pridružili so se jim Dušan Furlan, Franjo Gunžer, Lojze Kostanjevec, /…/ Kralj, Majda Vošnjak … Gledališče ni imelo ne gledališke opreme ne osebja. Sezona 1945/46 se je pravzaprav pričela šele leta 1946, ko so se otresli začetnih težav. Prvi režiser po vojni je bil Jože Babič.
Franjo Gunžer in Milica Domajnko v predstavi Vasilija Vasiljeviča Škvarkina Tuje dete, režija Hinko Košak. Narodno gledališče v Ptuju, 1945/46, slika 4 / foto: Foto Drava Ptuj / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Olga Jarnejčič, Jože Samec in Dušan Furlan v predstavi Vasilija Vasiljeviča Škvarkina Tuje dete, režija Hinko Košak. Narodno gledališče v Ptuju, 1945/46, slika 5 / foto: Foto Drava Ptuj / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Portret Hinka Košaka v gledališkem listu št. 3, leto 5. 1954/55, slika 6 / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Po odhodu Jožeta Babiča je režijo prevzel Hinko Košak in režiral šest predstav v sezonah 1945/46 in 1946/47 (Tuje dete, Županova Micka, Volkodlaki, Kralj na Betajnovi, Pokojnik, Gozd).
Plakat slavnostne otvoritve sezone s predstavo Ivana Cankarja, Kralj na Betajnovi, Ljudskega gledališča v Ptuju v sezoni 1946/47, slika 7 / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Igralci so bili v tem prvem povojnem obdobju polni pristnega gledališkega idealizma, na vaje so prihajali točno, disciplinirano sledili poteku vaj, uporabljali svojo garderobo v predstavah, sami nabavljali rekvizite in jih nato podarjali gledališču, v zameno niso dobili ne denarja ne česa drugega.
Molière, Namišljeni bolnik, režija F. Juvančič. Sindikalno gledališče Ptuj, 1947/48, slika 8 / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Branislav Nušić, Dr., režija Polde Dežman. Sindikalno gledališče Ptuj, 1948/49, slika 9 / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Branislav Nušić, Dr., režija Polde Dežman. Sindikalno gledališče Ptuj, 1948/49, slika 10 / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Igralska ekipa drame Miška Kranjca Pot do zločina, režija Polde Dežman. Sindikalno gledališče Ptuj, 1949/50, slika 11 / foto: Hozyan Ormož / Zgodovinski arhiv na Ptuju
V sezoni 1947/48 sta režirala Andrej Žvan in Franjo Blaž, v sezoni 1948/49 Polde Dežman, sicer tudi igralec, ki pa je v sezoni 1949/50 že zapustil Ptuj. Pot do zločina Miška Krajnca je bila zadnja drama, ki jo je režiral, z njo pa je gledališče na tekmovanju gledališč mariborske oblasti doseglo prvo mesto.
Plakat za predstavo Pot do zločina Gledališča Sindikalnega kulturno umetniškega društva Jože Lacko v Ptuju v sezoni 1949/50, slika 12 / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Načrt Gledališča Ptuj – zahodna fasada, slika 13 / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Načrt Gledališča Ptuj – severna fasada, slika 14 / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Načrt Gledališča Ptuj – južna fasada, slika 15 / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Prerezi Narodnega gledališča Ptuj (nadstropje, parter, prerez AB), 1945, slika 16 / Zgodovinski arhiv na Ptuju
 
Odločba o vpisu Okrajnega gledališča Ptuj v register ustanov s samostojnim financiranjem, 3. november 1952, slika 1 / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Friedrich Schiller, Kovarstvo in ljubezen, režija Peter Malec. Okrajno gledališče v Ptuju, 1951/52, slika 2 / foto: Langerholc Ptuj / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Friedrich Schiller, Kovarstvo in ljubezen, režija Peter Malec. Okrajno gledališče v Ptuju, 1951/52, slika 3 / foto: Langerholc Ptuj / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Plakat predstave Kovarstvo in ljubezen Okrajnega gledališča v Ptuju, 1951/52, slika 4 / Zgodovinski arhiv na Ptuju
V sezoni 1950/51 je upravi gledališča uspelo pridobiti režiserja Petra Malca, ki je deloval že v mariborskem in ljubljanskem gledališču ter drugod po Jugoslaviji. S prvo režirano predstavo na Ptuju Kovarstvo in ljubezen je doživel lep uspeh.
Odgovor Dušana Kvedra upravi Okrajnega gledališča Ptuj ob 40-letnici ptujskega gledališča, slika 5 / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Čestitka Borisa Ziherla ob 40-letnici ptujskega gledališča, slika 6 / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Ivan Cankar, Kralj na Betajnovi, režija Peter Malec. Okrajno gledališče Ptuj, 1952/53, slika 7 / foto: Langerholc Ptuj / Zgodovinski arhiv na Ptuju
20. decembra 1952 so proslavili 40-letnico delovanja gledališča s predstavo Kralj na Betajnovi v režiji Petra Malca.
Ivan Cankar, Kralj na Betajnovi, režija Peter Malec. Okrajno gledališče Ptuj, 1952/53, slika 8 / foto: Langerholc Ptuj / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Scena Emila Freliha za 3. dejanje predstave Ana Christie v režiji Petra Malca, 1954, slika 9 / scenografija: Frelih, Emil / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Plakat predstave Jurček v režiji Danijela Šugmana. Okrajno gledališče Ptuj, 1953/54, slika 10 / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Veselo pravljico Pavla Golia Jurček je režiral priznani slovenski igralec Danijel Šugman.
Plakat otroške predstave Danila Gorinška Rdeča kapica, v režiji Toneta Potuška. Okrajno gledališče Ptuj, 1954/55, slika 11 / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Fran Žižek, Miklova Zala, režija Tone Potušek. Okrajno gledališče Ptuj, 1954/55, slika 12 / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Fran Žižek, Miklova Zala, režija Tone Potušek. Okrajno gledališče Ptuj, 1954/55, slika 13 / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Plakat predstave Miklova Zala Okrajnega gledališča Ptuj v sezoni 1950/51, slika 14 / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Predstava Miklova Zala je bila izvedena na prostem na Ptujskem gradu.
Pismo Ivana Potrča Ptujčanom (gledališčnikom), 13. marec 1956 – s svinčnikom dopisal urednik gledališkega lista, slika 15 / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Pismo Ivana Potrča Ptujčanom (gledališčnikom), 13. marec 1956 – s svinčnikom dopisal urednik gledališkega lista, slika 16 / Zgodovinski arhiv na Ptuju
John Boynton Priestley, Nevarni ovinek, režija Hinko Košak. Okrajno gledališče Ptuj, 1956/57, slika 17 / foto: Langerholc Ptuj / Zgodovinski arhiv na Ptuju
V sezoni 1956/57 se vrne na Ptuj režiser Hinko Košak.
John Boynton Priestley, Nevarni ovinek, režija Hinko Košak. Okrajno gledališče Ptuj, 1956/57, slika 18 / foto: Langerholc Ptuj / Zgodovinski arhiv na Ptuju
F. Hugh Herbert, Vsakih sto let, režija Jože Gregorc. Okrajno gledališče Ptuj, 1957/58, slika 19 / foto: Langerholc Ptuj / Zgodovinski arhiv na Ptuju
F. Hugh Herbert, Vsakih sto let, režija Jože Gregorc. Okrajno gledališče Ptuj, 1957/58, slika 20 / foto: Langerholc Ptuj / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Scena Sveta Jovanovića za predstavo Vsakih sto let, 1958, slika 21 / scenografija: Jovanović, Sveta / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Gledališki ansambel predstave Vsakih sto let Okrajnega gledališča Ptuj v režiji prof. Jožeta Gregorca, 1957/58, slika 22 / foto: Langerholc Ptuj / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Igralci so se poslovili od profesionalnega gledališča s komedijo Vsakih sto let v režiji Jožeta Gregorca. Zakon o poklicnih gledališčih je določal nove pogoje za delovanje gledališč (zagotovljena materialna sredstva za njegovo delo ter osebje, vsaj 150 predstav in 61 gostovanj na sezono), ki jih ptujsko gledališče ni izpolnjevalo, zato ga je Okrajni ljudski odbor Maribor z odločbo dne 25. 3. 1958 ukinil (ukinjeno 31. 8. 1958).
 
James Gow, Arnaud D'Usseau, Globoko so korenine, režija S. Orovič. DPD Svoboda Ptuj, 1958/59, slika 1 / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Prva predstava v okviru dramske sekcije DPD Svoboda Ptuj v sezoni 1958/59 je bila Globoko so korenine v režiji Slavka Oroviča šele maja 1959.
James Gow, Arnaud D'Usseau, Globoko so korenine, režija S. Orovič. DPD Svoboda Ptuj, 1958/59, slika 2 / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Nicola Manzari, Naši ljubi otroci, režija Lojze Matjašič. DPD Svoboda Ptuj, 1960/61, slika 3 / foto: Langerholc Ptuj / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Lojze Matjašič, igralec ptujskega gledališča, je v sezonah 1960–1962 režiral naslednje predstave: Skopuh, Jezusovi apostoli, Naši ljubi otroci, Janko in Metka, Namišljeni bolnik, Rdeča kapica, Modra vrtnica in Z vrati treskajo.
Nicola Manzari, Naši ljubi otroci, režija Lojze Matjašič. DPD Svoboda Ptuj, 1960/61, slika 4 / foto: Langerholc Ptuj / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Plakat predstave Lažnik v režiji Zlatka Šugmana. DPD Svoboda "Jože Lacko" Ptuj – dramska sekcija, 1961/62, slika 5 / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Carlo Goldoni, Lažnik, režija Zlatko Šugman. DPD Svoboda "Jože Lacko" Ptuj – dramska sekcija, 1961/62, slika 6 / foto: Langerholc Ptuj / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Predstavo Lažnik je režiral Zlatko Šugman, takrat še študent ljubljanske AGRFT.
Carlo Goldoni, Lažnik, režija Zlatko Šugman. DPD Svoboda "Jože Lacko" Ptuj – dramska sekcija, 1961/62, slika 7 / foto: Langerholc Ptuj / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Carlo Goldoni, Lažnik, režija Zlatko Šugman. DPD Svoboda "Jože Lacko" Ptuj – dramska sekcija, 1961/62, slika 8 / foto: Langerholc Ptuj / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Plakat predstave Andora v režiji Franja Potočnika. Amatersko gledališče Ptuj, 1966/67, slika 9 / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Po dveh sezonah, ko v gledališču zaradi adaptacije gledališke stavbe ni bilo predstav, je dramska sekcija v sezoni 1966/67 ponovno pričela z delom ter se preimenovala v Amatersko gledališče Ptuj. Režiser prve sezone je bil Franjo Potočnik.
Scenska slika Saša Kumpa za predstavo Otona Župančiča Veronika Deseniška v režiji Petra Maleca. Amatersko gledališče Ptuj, 1967/68, slika 10 / scenografija: Kump, Saša / Zgodovinski arhiv na Ptuju
V sezoni 1967/68 se je vrnil režiser Peter Malec, ki je prevzel umetniško vodenje gledališča. Garderobo in sceno so si sposodili v kranjskem gledališču. Veroniko Deseniško si je v prvi sezoni ogledalo 1444 obiskovalcev.
Scenska skica Saša Kumpa za otroško predstavo Kekec. Amatersko gledališče Ptuj, 1967/68, slika 11 / scenografija: Kump, Saša / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Z igro Kekec so gostovali le v Kidričevem, v ostalih krajih pa zaradi preslabo ogrevanih odrov ne, saj so se bali, da bi se otroci prehladili (SI_ZAP/00470, Fekonja Andrej, Zapisniki dramske sekcije DPD Svoboda Ptuj 1966–1969, šk. 3, ovoj 21/2, zapisnik 13. 9. 1967 – poročilo tajnika). Gledališka skupina je štela leta 1967 30 članov. V sezoni 1969/70 je bil uveden abonma s 1300 abonenti ter sedmimi predstavami. Kot režiser je Petra Malca po njegovi upokojitvi v letu 1973 nasledil Marjan Kovač, ki je ostal na Ptuju do maja 1977.
Mirko Mahnič, Peter Malec, Večer v čitalnici, režija Peter Malec. Amatersko gledališče Ptuj, 1969/70, slika 12 / foto: Kosi Ptuj / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Mirko Mahnič, Peter Malec, Večer v čitalnici, režija Peter Malec. Amatersko gledališče Ptuj, 1969/70, slika 13 / foto: Kosi Ptuj / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Scenska skica Saša Kumpa za predstavo Večer v čitalnici. Amatersko gledališče Ptuj, 1969/70, slika 14 / scenografija: Kump, Saša / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Predstava Večer v čitalnici, pri kateri je sodelovalo 60 igralk in igralcev ter pevcev, je bila lepo sprejeta pri gledalcih in je bila uprizorjena ob 1900-letnici mesta Ptuja.
 
Ivan Cankar, Kralj na Betajnovi, režija Peter Malec,. Gledališče Ptuj, 1971/72, slika 1 / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Plakat prestave Kralj na Betajnovi v režiji Petra Maleca. Gledališče Ptuj, 1971/72, slika 2 / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Predstava Kralj na Betajnovi je bila uprizorjena v počastitev 30-letnice gledališkega dela igralca Franja Gunžerja.
Ivan Cankar, Hlapec Jernej, režija Franjo Potočnik. Gledališče Ptuj, 1973/74, slika 3 / foto: Kosi Ptuj / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Ivan Cankar, Hlapec Jernej, režija Franjo Potočnik. Gledališče Ptuj, 1973/74, slika 4 / foto: Kosi Ptuj / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Gledališka skupina ob predstavi Hlapec Jernej v režiji Franja Potočnika v sezoni 1973/74, slika 5 / foto: Kosi Ptuj / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Plakat predstave Hlapec Jernej v režiji Franja Potočnika. Gledališče Ptuj, 1973/74, slika 6 / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Predstava Hlapec Jernej je bila uprizorjena v počastitev 25-letnice gledališkega delovanja igralca in režiserja Lojzeta Matjašiča, ki je nastopil tudi v naslovni vlogi.
Max Ferner, Trije vaški svetniki, režija Marjan Kovač. Gledališče Ptuj, 1973/74, slika 7 / foto: Kosi Ptuj / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Gledališka skupina ob predstavi Trije vaški svetniki v režiji Marjana Kovača v sezoni 1973/74, slika 8 / foto: Kosi Ptuj / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Predstava Trije vaški svetniki je bila uprizorjena v počastitev 25-letnice gledališkega delovanja Natalije Anrajter.
Pavel Kohout, Velika ljubezen, režija Peter Malec,. Gledališče Ptuj, 1977/78, slika 9 / foto: Kosi Ptuj / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Predstava Velika ljubezen je bila uprizorjena v počastitev 25-letnice gledališkega ustvarjanja Mirka Vaupotiča.
Pavel Kohout, Velika ljubezen, režija Peter Malec. Gledališče Ptuj, 1977/78, slika 10 / foto: Kosi Ptuj / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Pavel Kohout, Velika ljubezen, režija Peter Malec. Gledališče Ptuj, 1977/78, slika 11 / foto: Kosi Ptuj / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Peter Malec, režiser predstave Afera, v sezoni 1979/80 pri svojem delu, slika 12 / foto: Kosi Ptuj / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Primož Kozak, Afera, režija Peter Malec, bralna vaja. Gledališče Ptuj, 1979/80, slika 13 / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Primož Kozak, Afera, režija Peter Malec, vaja na odru. Gledališče Ptuj, 1979/80, slika 14 / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Gledališki list predstave Afera. Gledališče Ptuj, sezona 1979/80, št. 1 / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Predstavo Afera je Peter Malec režiral v počastitev 50-letnice svojega gledališkega udejstvovanja PDF
Mestno gledališče Ptuj, s. d. slika 16 / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Članska izkaznica Gledališča Ptuj, slika 17 / osebni arhiv Branke Bezeljak
 
Leopold Suhodolčan, Srečna hiša Doberdan, režija Branka Bezeljak. DPD Svoboda Gledališče Ptuj, mladinska gledališka skupina Stopinje, 1982/83, slika 1 / osebni arhiv Branke Bezeljak
Produkcijo gledališkega krožka Gimnazije Ptuj Srečna hiša Doberdan je Branka Bezeljak prenesla v DPD Svoboda Gledališče Ptuj. V predstavi so zaigrali Miran Senčar, Darja Potočnik, Marica Erhatič, Jasmina Preac, Marija Drevenšek, Samo M. Strelec, Ivan Horvat, Marjan Ivanuša, Lidija Šmigoc, Anica Brumen, Helena Horvat, Zlatka Vršič, Lidija Kostanjevec, Marjanca Arbajter, Živka Gaberc, Danica Cafuta, Suzana Vajda, Sonja Forstnarič in Jelka Vaupotič. Samo M. Strelec je takrat prvič nastopil pod mentorstvom Branke Bezeljak.
Leopold Suhodolčan, Srečna hiša Doberdan, režija Branka Bezeljak. DPD Svoboda Gledališče Ptuj, mladinska gledališka skupina Stopinje, 1982/83, slika 2 / osebni arhiv Branke Bezeljak
Na fotografiji Samo M. Strelec.
Prevert, Lajna barbarstva, režija Branka Bezeljak. DPD Svoboda, Teater III, 1982/83, slika 3 / osebni arhiv Branke Bezeljak
Na fotografiji Karmen Komel, Darja Potočnik in Mišo Damiš.
Prevert, Lajna barbarstva, režija Branka Bezeljak. DPD Svoboda, Teater III, 1982/83, slika 4 / foto: Bezeljak, Branka / osebni arhiv Branke Bezeljak
Predstava Lajna barbarstva je bila ustanovitvena predstava skupine Teater III. Uprizorili so jo ob otvoritvi mednarodne fotografske razstave v Miheličevi galeriji. Po fotografiji Miša Koltaka se je skupina poimenovala Teater III. Nastopili so Mišo Damiš, Martina Lešnik, Karmen Komel, Darja Potočnik, Mira Mijačević in Robert Sukič.
Machado, Simon, Belina, Mali strah Bav Bav, režija Branka Bezeljak. DPD Svoboda Ptuj, otroški gledališki studio Stopinje, 1983/84, slika 5 / foto: Bezeljak, Branka / osebni arhiv Branke Bezeljak
Na fotografiji Samo M. Strelec, Mitja Miklošič, Andrej Šilak, Maja Stres in Jasmina Preac.
Machado, Simon, Belina, Mali strah Bav Bav, režija Branka Bezeljak. Mali strah Bav Bav, DPD Svoboda Ptuj, otroški gledališki studio Stopinje, 1983/84, slika 6 / foto: Bezeljak, Branka / osebni arhiv Branke Bezeljak
Na fotografiji Jasmina Preac, Maja Stres, Mitja Miklošič, Samo M. Strelec, Andrej Zamuda. Učenci višjih razredov osnovne šole in prvih letnikov srednje šole so bili vključeni v gledališki studio Stopinje, pripravljali pa so predstave za otroke.
Ivan Cankar, Pohujšanje v dolini Šentflorjanski, režija Branka Bezeljak. DPD Svoboda Gledališče Ptuj, 1983/84, slika 7 / foto: Koltak, Mišo / osebni arhiv Branke Bezeljak
Predstava Pohujšanje v dolini Šentflorjanski je bila prva repertoarna predstava v režiji Branke Bezeljak z odraslo gledališko skupino DPD Svoboda. V predstavi so zaigrali Mišo Damiš, Klavdija Poherc, Srečko Lah, Mojca Žirovnik, Oto Mesarič, Karmen Komel, Nevenka Gerl, Samo M. Strelec, Stane Pal, Franc Simonič, Darja Potočnik, Silvo Ilec, Bojan Gavez, Metod Peklar, Boris Miočinović, Milan Pihler, Milan Ivezič.
Ivan Cankar, Pohujšanje v dolini Šentflorjanski, režija Branka Bezeljak. DPD Svoboda Gledališče Ptuj, 1983/84, slika 8 / foto: Koltak, Mišo / osebni arhiv Branke Bezeljak
Tone Partljič, Nekoč in danes ali atova domača naloga, režija Branka Bezeljak. DPD Svoboda Ptuj, 1983/84, slika 9 / foto: Glazer, Božo / osebni arhiv Branke Bezeljak
Na fotografiji Oto Mesarič. Premiera Partljičeve predstave Nekoč in danes je bila v ateljeju v Minoritskem samostanu decembra 1983. Z okoli 300 ponovitvami spada med najbolj uspešne predstave DPD Svoboda Ptuj. V tej monokomediji je zaigral Oto Mesarič.
Slavko Pregl, Zgode na dvoru kralja Janeza, režija Branka Bezeljak. DPD Svoboda Ptuj, Teater III, 1984/85, slika 10 / foto: Koltak, Mišo / osebni arhiv Branke Bezeljak
Dramatizacija kratkih zgodb Slavka Pregla Zgode na dvoru Kralja Janeza je bila zelo uspešna predstava, s katero se je postavilo jedro Teatra III. Na fotografiji Mitja Miklošič, Jasmina Preac, Andrej Šilak, Sabina Črnila, Samo M. Strelec.
Slavko Pregl, Zgode na dvoru kralja Janeza, režija Branka Bezeljak. DPD Svoboda Ptuj, Teater III, 1984/85, slika 11 / foto: Koltak, Mišo / osebni arhiv Branke Bezeljak
Nastopili so Andrej Šilak, Samo M. Strelec, Jasmina Preac, Sabina Črnila, Mitja Miklošič, Andrej Zamuda, Milovan Milunić, Vida Munda, Larisa Vovk, Liljana Lainšček, Milan Praprotnik, Teodor Primožič, Dominik Vrhovšek, Vanja Mlakar, Sandra Meško, Marija Slodnjak in Ivan Gavez.
Skupinska fotografija ekipe predstave Via mala, režija Peter Malec. DPD Svoboda Gledališče Ptuj, 1984/85, slika 12 / foto: Koltak, Mišo / osebni arhiv Branke Bezeljak
Na fotografiji stojijo Antonija Kumer, Silvo Ilec, Hermina Matjašec Hočevar, Mirko Vaupotič, Slavica Alič, Lojze Matjašič, Oto Mesarič, sedijo Jožica Skok, Peter Malec, Natalija Mesarič, Alenka Ilec. Predstava Via mala je bila zadnja režija Petra Malca v Gledališču Ptuj. Z njo je proslavil svojo 75-letnico.
Dušan Jovanović, Življenje podeželskih plejbojev, režija Branka Bezeljak. DPD Svoboda Gledališče Ptuj, 1985/86, slika 13 / foto: Koltak, Mišo / osebni arhiv Branke Bezeljak
Na fotografiji Janko Kozel, Jasmina Preac, Sabina Črnila, Mitja Miklošič, Vanja Mlakar, Metod Peklar, Mira Mijačević.
Dušan Jovanović, Življenje podeželskih plejbojev, režija Branka Bezeljak. DPD Svoboda Gledališče Ptuj, 1985/86, slika 14 / foto: Koltak, Mišo / osebni arhiv Branke Bezeljak
Dušan Jovanović, Življenje podeželskih plejbojev, režija Branka Bezeljak. DPD Svoboda Gledališče Ptuj, 1985/86, slika 15 / foto: Koltak, Mišo / osebni arhiv Branke Bezeljak
Na fotografiji spredaj Oto Mesarič, Janko Kozel, Metod Peklar, Jasmina Preac, Mitja Miklošič, Vanja Mlakar, Darja Štefanec. Predstava Življenje podeželskih plejbojev se je uvrstila na republiško srečanje, igralka Karmen Komel pa je za vlogo Lucinde dobila zlato Linhartovo značko. Predstava je bila vključena v abonma Karavana Cankarjevega doma, z njo so gostovali na festivalu v Ljubljani, prav tako so jo zakupili mnogi sindikati ptujskih podjetij.
Gledališče Ptuj med 1980 in 1990, slika 16 / foto: neznan / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Jean Tardieu, Zaljubljenca v podzemni železnici, režija Branka Bezeljak. DPD Svoboda Gledališče Ptuj – Teater III, 1985/86, slika 17 / foto: Koltak, Mišo / osebni arhiv Branke Bezeljak
Na fotografiji od leve proti desni stojijo: Andrej Novak (zadaj), Peter Vnuk, Sandra Ciglar, Jasmina Preac, Iris Zupanc, Vanja Mlakar, Jolanda Murko, Mateja Polanec, Mima Širec, Alenka Žlebnik, Nataša Slodnjak, Branka Bezeljak, Fleur Tkalčec; spredaj čepijo: Mitja Miklošič, Sabina Črnila, Nataša Senčar, Darja Štefanec, Leonida Rotvejn; spredaj: Metod Peklar, Dominik Vrhovšek.
Jean Tardieu, Zaljubljenca v podzemni železnici, režija Branka Bezeljak. DPD Svoboda Gledališče Ptuj – Teater III, 1985/86, slika 18 / foto: Koltak, Mišo / osebni arhiv Branke Bezeljak
Na fotografiji Sabina Črnila, zbor spredaj: Mojca Šeruga, Alenka Žlebnik, Mateja Polanec, Mitja Miklošič, Mima Širec, druga vrsta: Leonida Rotvejn, Nataša Slodnjak, Iris Zupanc, Sandra Ciglar, Fleur Tkalčec, Nataša Senčar, Metod Peklar (v ozadju). Komičen balet brez plesa in glasbe Zaljubljenca v podzemni železnici predstavlja začetek raziskovalne poti Teatra III.
Igralska zasedba predstave Spolno življenje Franja Tahija, režija Franjo Potočnik. DPD Svoboda Gledališče Ptuj, 1985/86, slika 19 / foto: Koltak, Mišo / osebni arhiv Branke Bezeljak
Predstava Spolno življenje Franja Tahija je bila zadnja predstava v režiji Franja Potočnika. Zaigrali so Lojze Matjašič, Natalija Anreiter Mesarič, Mirko Vaupotič, Boris Miočinović, Mišo Damiš, Sonja Rogina, Silvin Lenartič, Stane Pal, Janko Kozel, Karmen Komel, Oto Mesarič, Valerija Ivanuša, Janko Krajnc, Ivan Burina in Marjan Pšajd.
Vpis v knjigo vtisov ob predstavi Spolno življenje Franja Tahija, slika 20 / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Žarko Petan, Zaspana Trnuljčica in krmežljavi Matjažek, režija Branka Bezeljak. DPD Svoboda Gledališče Ptuj – Otroški gledališki studio Stopinje, 1986/87, slika 21 / foto: Koltak, Mišo / osebni arhiv Branke Bezeljak
V predstavi prvič zaigrajo Nenad Tokalić, Urška Vučak in Romana Ercegović. Igrali so še Tamara Belšak, Tonja Neubauer, David Gašparič, Alenka Pišek, Andrej Satler, Damjana Slejko, Gordana Frljužec, Bojana Mihelač, Nataša Purgaj, Aleksandra Borovnik, Cvetka Brodnjak, Marjeta Čič, Darja Čoh, Maja Dolinar, Lidija Drevenšek, Aleš Hvalec, Miha Sakelšek in Vesna Sölöši.
Žarko Petan, Zaspana Trnuljčica in krmežljavi Matjažek, režija Branka Bezeljak. DPD Svoboda Gledališče Ptuj – Otroški gledališki studio Stopinje, 1986/87, slika 22 / foto: Koltak, Mišo / osebni arhiv Branke Bezeljak
Peter Božič, Človek v šipi, režija Branka Bezeljak. DPD Svoboda Gledališče Ptuj – Teater III, 1986/87, slika 23 / foto: Bezeljak, Branka / osebni arhiv Branke Bezeljak
Na fotografiji Vojko Belšak (na klopi), Samo M. Strelec, Fleur Tkalčec, Gorazd Jakomini.
Peter Božič, Človek v šipi, režija Branka Bezeljak. DPD Svoboda Gledališče Ptuj – Teater III, 1986/87, slika 24 / foto: Bezeljak, Branka / osebni arhiv Branke Bezeljak
S predstavo Človek v šipi je ekipa nastopila na jugoslovanskem festivalu ljubiteljskih odrov Večer bratstva v Prizrenu, po izboru selektorja na avstrijskem Festivalu mladega teatra v Radgoni (Radkersburg, 1987) ter po izboru selektorja na festivalu Teden slovenske drame v Kranju, kar je bila velika čast in priznanje. V predstavi Človek v šipi sta prvič zaigrala Gorazd Jakomini in Vojko Belšak. Ekipo so sestavljali še Samo M. Strelec, Fleur Tkalčec, Jasmina Preac, Daša Štefanec, Nataša Slodnjak, Iris Zupanc, Mojca Šeruga, Alenka Žlebnik, Teodor Primožič, Stanka Šalamun, Robert Vočanec, Mateja Polanec, Leonida Rotvejn, Mima Širec in Andrej Novak.
Franček Rudolf, Koža megle, režija Branka Bezeljak. DPD Svoboda Gledališče Ptuj, 1987/88, slika 25 / foto: Koltak, Mišo / osebni arhiv Branke Bezeljak
Na fotografiji Metod Peklar in Gorazd Jakomini.
Franček Rudolf, Koža megle, režija Branka Bezeljak. DPD Svoboda Gledališče Ptuj, 1987/88, slika 26 / foto: Koltak, Mišo / osebni arhiv Branke Bezeljak
Na posnetku Metod Peklar, Gorazd Jakomini, zadaj Mateja Polanec, Irena Veselič, Leonida Rotvejn, Nataša Slodnjak, Tamara Belšak, Mojca Žirovnik. S predstavo Koža megle je skupina nastopala na avstrijskem Festivalu mladega teatra v Radgoni (Radkersburg, 1988) na temo Bajke, miti in legende. V skupini so se združili igralci DPD Svobode in Teatra III.
Georges Feydeau, Dama iz Maxima, režija Branka Bezeljak. DPD Svoboda Gledališče Ptuj, 1988/89, slika 27 / foto: Koltak, Mišo / osebni arhiv Branke Bezeljak
Na fotografiji sedijo: Srečko Lah, Dragica Kranjc, Natalija Mesarič, Slavica Alič, Mojca Žirovnik, Jasmina Preac, Oto Mesarič, stojijo: Boris Miočinović, Daša Štefanec, Metod Peklar, Vojko Belšak, Igor Kranjc, Dušan Orešek, Branka Bezeljak, Iris Zupanc, Stane Pal.
Georges Feydeau, Dama iz Maxima, režija Branka Bezeljak. DPD Svoboda Gledališče Ptuj, 1988/89, slika 28 / foto: Koltak, Mišo / osebni arhiv Branke Bezeljak
V predstavi Dama iz Maxima sta združili moči skupini starejših in mlajših igralcev. Del ekipe po vaji v garderobi: Dušan Orešek, Natalija Mesarič, Branka Bezeljak, Vojko Belšak, Daša Štefanec, Stane Pal, Dragica Kranjc, Srečko Lah.
Dane Zajc, Otroka reke, režija Branka Bezeljak. DPD Svoboda Gledališče Ptuj – Teater III, 1988/89, slika 29 / foto: Koltak, Mišo / osebni arhiv Branke Bezeljak
Helena Peršuh zadaj v belem, Vojko Belšak spredaj, desno Rok Strašek; plesna skupina T 4: Natalija Plajnšek, Renata Merc, Tanja Božič ali Polona Holc, Tamara Belšak.
Dane Zajc, Otroka reke, režija Branka Bezeljak. DPD Svoboda Gledališče Ptuj – Teater III, 1988/89, slika 30 / foto: Koltak, Mišo / osebni arhiv Branke Bezeljak
Dane Zajc, Otroka reke, režija Branka Bezeljak. DPD Svoboda Gledališče Ptuj – Teater III, 1988/89, slika 31 / foto: Koltak, Mišo / osebni arhiv Branke Bezeljak
Na posnetku Helena Peršuh in zbor.
Dane Zajc, Otroka reke, režija Branka Bezeljak. DPD Svoboda Gledališče Ptuj – Teater III, 1988/89, slika 32 / foto: Koltak, Mišo / osebni arhiv Branke Bezeljak
Predstava Otroka reke je predstavljala vrhunec poetične dramatike v Sloveniji. Za predstavo prvič oblikuje kostume Stanka Vauda Benčevič. Prvič sta nastopila Helena Peršuh in Aljoša Koltak.
Gyula Urban, Marjan Belina, Tina Marinič, Sinjemodri Peter, režija Branka Bezeljak. DPD Svoboda Gledališče Ptuj – Lutkovna skupina, 1988/89, slika 33 / osebni arhiv Branke Bezeljak
Lutkovna predstava Sinjemodri Peter je bila zadnja predstava lutkovne skupine DPD Svoboda Ptuj na odru gledališča. V njej so zaigrali Tina Marinič, Lidija Koltak, Jure Jakab, Damjana Slejko, Nežka Rašl in Valerija Ivanuša.
Branislav Nušić, Žalujoči ostali, režija Lojze Matjašič. DPD Svoboda Gledališče Ptuj, 1989/90, slika 34 / foto: Koltak, Mišo / osebni arhiv Branke Bezeljak
Branislav Nušić, Žalujoči ostali, režija Lojze Matjašič. DPD Svoboda Gledališče Ptuj, 1989/90, slika 35 / foto: Koltak, Mišo / osebni arhiv Branke Bezeljak
Žalujoči ostali je bila zadnja režija Lojzeta Matjašiča na odru ptujskega gledališča z igralkama, ki sta nastopali še v predstavah poklicnega gledališča, ukinjenega leta 1958, Slavico Alič in Natalijo Anreiter Mesarič.
Emil Filipčič, Ujetniki svobode, režija Branka Bezeljak. DPD Svoboda Gledališče Ptuj – Teater III, 1989/90, slika 36 / foto: Bezeljak, Branka / osebni arhiv Branke Bezeljak
Na posnetku Aljoša Koltak in Vojko Belšak, zadaj Natalija Plajnšek in Helena Peršuh.
Emil Filipčič, Ujetniki svobode, režija Branka Bezeljak. DPD Svoboda Gledališče Ptuj – Teater III, 1989/90, slika 37 / foto: Bezeljak, Branka / osebni arhiv Branke Bezeljak
Na posnetku Simona Janžekovič, Andrej Cizerl, Helena Peršuh, Tadej Toš, Maja Dolinar, Darja Gavez. S predstavo Ujetniki svobode je skupina nastopila na državnem srečanju gledaliških skupin v Gornji Radgoni in gostovala v Mladinskem gledališču v Ljubljani. V njej je prvič nastopil Tadej Toš.
Ronald D. Laing, A me ljubiš?, režija Romana Ercegović. DPD Svoboda Gledališče Ptuj – mladinska gledališka skupina, 1990/91, slika 38 / foto: Koltak, Mišo / osebni arhiv Branke Bezeljak
Na fotografiji Aljoša Koltak, Maja Dolinar, Romana Ercegović, Urška Vučak in Nenad Tokalić. Predstava A me ljubiš? je bila prva samostojna predstava Romane Ercegović pod mentorstvom Branke Bezeljak.
Vili Ravnjak, Aneks, Zveza kulturnih organizacij, režija Branka Bezeljak. DPD Svoboda Gledališče Ptuj – Teater III, 1990/91, slika 39 / foto: Langerholc Ptuj / osebni arhiv Branke Bezeljak
Na fotografiji Srečko Špik in Zvezdana Mlakar.
Vili Ravnjak, Aneks, Zveza kulturnih organizacij, režija Branka Bezeljak. DPD Svoboda Gledališče Ptuj – Teater III, 1990/91, slika 40 / foto: Langerholc Ptuj / osebni arhiv Branke Bezeljak
Na fotografiji stojijo Dario Varga, Zvezdana Mlakar, Samo M. Strelec, sedijo Gorazd Jakomini, Iztok Valič, Srečko Špik. V predstavi Aneks so zaigrali Zvezdana Mlakar, Srečko Špik, Dario Varga, Gorazd Jakomini, Iztok Valič, Samo M. Strelec ter v nekaj zadnjih ponovitvah kot vskok Nenad Tokalić. Predstava je pomenila prvi poskus ponovne profesionalizacije gledališča na Ptuju.
Federico García Lorca, Publika, režija Branka Bezeljak. DPD Svoboda Gledališče Ptuj – Teater III, 1991/92, slika 41 / foto: Zebec, Stanislav / osebni arhiv Branke Bezeljak
Na fotografiji Tadej Toš, Nenad Tokalić, Ervin Štopfer, Andrej Cizerl.
Federico García Lorca, Publika, režija Branka Bezeljak. DPD Svoboda Gledališče Ptuj – Teater III, 1991/92, slika 42 / foto: Zebec, Stanislav / osebni arhiv Branke Bezeljak
Na fotografiji Tadej Toš in Nenad Tokalić. Predstava Publika je bila največja predstava Teatra III in vrhunec režijske poetike Branke Bezeljak. V njej je nastopila celotna generacija igralcev, ki so se kasneje vpisali na akademijo v Ljubljani. Predstava je sprožila mnogo zanimanja v Sloveniji, z njo so gostovali tudi v Ljubljani. V njej so nastopili Tadej Toš, Nenad Tokalić, Andrej Cizerl, Ervin Štopfer, Helena Peršuh, Sofija Baškarad, Urška Vučak, Aljoša Koltak, Aleš Šteger, Renato Vindiš, Peter Srpčič, David Gašparič, Daša Štefanec, Jasmina Preac, Boštjan Kovačič in Silvo Vučak.
Slawomir Mrožek, Na odprtem morju, režija Samo M. Strelec. Gledališče Zato., 1991, Fotografija 28 / foto: Strelec, Samo M. / zasebna zbirka
Na fotografiji: Urška Vučak (Srednji), Gregor Geč (Debeli), Nešo Tokalić (Suhi).
Sławomir Mrožek, Na odprtem morju, režija Samo M. Strelec. DPD Svoboda Ptuj – Teater III, 1992/93, slika 44 / foto: Zebec, Stanislav / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Na fotografiji Nenad Tokalić, Gregor Geč, Urška Vučak.
Vaja uprizoritve Na odprtem morju v Ljudskem vrtu, slika 45 / osebni arhiv Branke Bezeljak
Na fotografiji v čolnu režiser Samo M. Strelec, na otoku Urška Vučak, Gregor Geč, Nenad Tokalić. Samo M. Strelec je v okviru Teatra III, Gledališča ZATO. z mladimi entuziasti pripravil predstavo Na odprtem morju in jo premierno uprizoril 8. avgusta 1993 na občinski praznik Mestne občine Ptuj v Ljudskem vrtu. V predstavi so zaigrali Gregor Geč, Urška Vučak, Nenad Tokalić, Ervin Štopfer, Boris Miočinović ter Tadej Toš.
Alojzij Remec, Magda, režija Branka Bezeljak. DPD Svoboda Gledališče Ptuj – Teater III, 1994/95, slika 46 / foto: Zebec, Stanislav / osebni arhiv Branke Bezeljak
Na fotografiji Andrej Cizerl, Matija Centrih, Helena Peršuh, Tomo Peršuh, Tadej Toš.
Alojzij Remec, Magda, režija Branka Bezeljak. DPD Svoboda Gledališče Ptuj – Teater III, 1994/95, slika 47 / foto: Zebec, Stanislav / osebni arhiv Branke Bezeljak
Na fotografiji Tadej Toš, Helena Peršuh in Urška Vučak. Drama Alojzija Remca Magda pomeni izrazit dramaturški obrat v konstruktivizem in ekspresionizem in je veljala za neuprizorljivo. Branki Bezeljak je uspelo v slabi uri uprizoriti zgoščeno predstavo na praznem temnem prizorišču ob učinkoviti uporabi lučnih poudarkov, z likovnimi aranžmaji in glasbo pred vhodom. S predstavo so gostovali na Čufarjevih dnevih in v Mladinskem gledališču Ljubljana (Delo, 19. 11. 1994, str. 9, št. 268).
Leopold Suhodolčan, Srečna hiša Doberdan, režija Branka Bezeljak. DPD Svoboda Gledališče Ptuj – otroški gledališki studio Stopinje, 1994/95, slika 48 / foto: Zebec, Stanislav / osebni arhiv Branke Bezeljak
Na fotografiji celotna ekipa predstave.
Leopold Suhodolčan, Srečna hiša Doberdan, režija Branka Bezeljak. DPD Svoboda Gledališče Ptuj – otroški gledališki studio Stopinje, 1994/95, slika 49 / foto: Zebec, Stanislav / osebni arhiv Branke Bezeljak
Na fotografiji Branka Bezeljak. Predstava Srečna hiša Doberdan je bila poslovilna predstava Branke Bezeljak na odru ptujskega gledališča pred ponovno profesionalizacijo gledališča. V predstavi je imela prvo večjo vlogo Iva Krajnc.
 
Primer logotipa za novo gledališče Zato. Zorana Arizanovića, slika 1 / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Primer logotipa za novo gledališče Zato. Zorana Arizanovića, slika 2 / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Primer logotipa za novo gledališče Zato. Zorana Arizanovića, slika 3 / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Gledališče Zato.
Izbrani logotip društva Gledališče Zato.
Vabilo na tiskovno konferenco gledališča v nastajanju Gledališča Zato., slika 5 / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Jean-Paul Sartre, Zaprta vrata, režija Samo M. Strelec. Gledališče Zato., 1992/93, Fotografija 17 / foto: Strelec, Samo M. / zasebna zbirka
Vojko in Nešo.
Jean-Paul Sartre, Zaprta vrata, režija Samo M. Strelec. Gledališče Zato., 1992/93, Fotografija 20 / foto: Strelec, Samo M. / zasebna zbirka
Urška kot Sobar in Gregor.
Jean-Paul Sartre, Zaprta vrata, režija Samo M. Strelec. Gledališče Zato., 1992/93, Fotografija 13 / foto: Strelec, Samo M. / zasebna zbirka
Nešo in Gregor.
Skica scene za predstavo Zaprta vrata v kleti ptujskega gradu, slika 9 / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Samo M. Strelec je v novi gledališki sezoni z mladimi entuziasti, ki so se združili v Gledališču Zato., pripravili predstavo Zaprta vrata. Premiera je bila v kleti ptujskega gradu ob občinskem prazniku 5. avgusta 1993, v predstavi pa so zaigrali Gregor Geč, Nenad Tokalić, Vojko Belšak in Urška Vučak.
Prva stran Statuta društva Gledališče Zato., sprejetega 17. decembra 1993 na ustanovni skupščini društva, slika 10 / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Zaprta vrata, Gledališče Zato., 1993, Fotografija 26 / foto: Strelec, Samo M. / zasebna zbirka
Gledališče Zato. je z uprizoritvijo Zaprta vrata v marcu 1994 gostovalo v Rimu. Gasilska. Ob desnem robu skupine stoji tehnični vodja Silvo Vučak, desno ob njem sedi naš menedžer, Frac Mlakar, pod njim organizator gostovanja Branko Cestnik, levo od njega blagajničarka Iris Zupanc.
Vabilo na svečani podpis Pogodbe za uresničitev projekta profesionalnega gledališča Zato. na Ptuju, 22. 3. 1994, slika 12 / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Podpis pogodbe je obvezoval MO Ptuj, da zagotovi denar, gledališka skupina Gledališča Zato. pa pripravi eno predstavo. Vizija Franca Mlakarja in Sama M. Strelca je bilo projektno gledališče, ki bi za posamezne projekte angažiralo različne ustvarjalce.
Eugene Ionesco, Plešasta pevka, režija Samo M. Strelec. Gledališče Zato., 1994, Fotografija 20 / foto: Strelec, Samo M. / zasebna zbirka
Kje ste bili tako dolgo, Mary?. Na fotografiji Vojko Belšak, Tadej Toš, Maša Židanik.
Eugene Ionesco, Plešasta pevka, režija Samo M. Strelec. Gledališče Zato., 1994, Fotografija 40 / foto: Strelec, Samo M. / zasebna zbirka
Zaplešiva še midva!. Na fotografiji Vojko Belšak, Tadej Toš, Nenad Tokalić.
Eugene Ionesco, Plešasta pevka, režija Samo M. Strelec. Gledališče Zato., 1994, Fotografija 38 / foto: Strelec, Samo M. / zasebna zbirka
Gasilec ne razume najboljše .... Na fotografiji Vojko Belšak, Nenad Tokalić, Gorazd Jakomini, Gregor Geč. Gledališče Zato. Ptuj je v novi sezoni pripravilo predstavo Plešasta pevka, premiera je bila ob občinskem prazniku 8. avgusta 1994. V njej so zaigrali Vojko Belšak, Tadej Toš, Nenad Tokalić, Gregor Geč, Maša Židanik in Gorazd Jakomini. Na 4. Dnevih komedije v Celju leta 1995 je bil Gregor Geč komedijant večera.
Peter Turrini, Krčmarica, režija Samo M. Strelec. Gledališče Zato. Ptuj, 1994/95, slika 16 / foto: Zebec, Stanislav / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Na fotografiji Vesna Pernarčič in Tadej Toš.
Peter Turrini, Krčmarica, režija Samo M. Strelec. Gledališče Zato. Ptuj, 1994/95, slika 17 / foto: Zebec, Stanislav / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Na fotografiji Maša Židanik, Vesna Pernarčič, Tadej Toš, Barbara Vidovič, Rok Vihar, Gregor Geč.
Peter Turrini, Krčmarica, režija Samo M. Strelec. Gledališče Zato. Ptuj, 1994/95, slika 18 / foto: Zebec, Stanislav / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Na fotografiji Maša Židanik, Vesna Pernarčič in Barbara Vidovič.
Kostumska skica Gordane Gašperin za Krčmarico, slika 19 / Zgodovinski arhiv na Ptuju
V predstavi Krčmarica, ki je bila uprizorjena na dvorišču Dominikanskega samostana, so zaigrali Vesna Pernarčič, Vojko Belšak, Tadej Toš, Gregor Geč, Rok Vihar, Barbara Vidovič in Maša Židanik. Predstava je – zanimivo – doživela 49 ponovitev in pol, saj jo je sredi izvajanja prekinila nevihta. Na 5. Dnevih komedije 1996 v Celju dobi Samo M. Strelec nagrado žlahtni režiser, Tadej Toš je komedijant večera.
Slovenski trg in Gledališče Ptuj, slika 20 / Zgodovinski arhiv na Ptuju
 
Notranjost gledališča, 2000, slika 1 / foto: Langerholc Ptuj / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Notranjost gledališča, 2000, slika 2 / foto: Langerholc Ptuj / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Notranjost gledališča, 2000, slika 3 / foto: Langerholc Ptuj / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Wilchelm Reich, Govor malemu človeku, režija Samo M. Strelec. Gledališče Ptuj, 1995/96, slika 4 / foto: Zebec, Stanislav / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Na fotografiji Vlado Novak.
Wilchelm Reich, Govor malemu človeku, režija Samo M. Strelec. Gledališče Ptuj, 1995/96, slika 5 / foto: Zebec, Stanislav / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Na fotografiji Vlado Novak.
Vabilo na predstavo Govor malemu človeku. Gledališče Ptuj, 1995/96, slika 6 / Zgodovinski arhiv na Ptuju
26. februarja 1996 je bila prva premiera poklicnega Gledališča Ptuj, uprizorjena je bila monodrama Govor malemu človeku. Predstava je bila zelo uspešna, imela je že več kot 320 ponovitev in je na sporedu že 25 let.
Gledališki list 1. Festivala monodrame na Ptuju, 12.–20. 4. 1997 / Zgodovinski arhiv na Ptuju
V sezoni 1996/97 se je na pobudo Sama M. Strelca, direktorja Gledališča Ptuj, prvič izvedel festival Monodrama Ptuj. Na festivalu so nastopili Ivo Ban, Zijah A. Sokolović, Polona Vetrih, Mihailo Radojićić, Evgen Car, Vlado Novak, Željko Vukmirica, Andrej Rozman Roza in Nataša Matjašec. Nagrado je prejel Zijah A. Sokolović za monodramo Glumac … je glumac … je glumac. PDF
Paul Maar, Oj, čudežni zaboj, režija Peter Srpčič. Gledališče Ptuj, 1997/98, slika 8 / foto: Zebec, Stanislav / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Na fotografiji Aljoša Koltak in Niko Kranjc Kus.
Paul Maar, Oj, čudežni zaboj, režija Peter Srpčič. Gledališče Ptuj, 1997/98, slika 9 / foto: Zebec, Stanislav / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Na fotografiji Aljoša Koltak, Primož Pirnat in Niko Kranjc Kus. Aljoša Koltak dobi na 5. Festivalu otroških gledaliških uprizoritev (1997) zlato paličico za vlogo Kumina.
Willy Russell, Štefka Valentin, režija Peter Srpčič. Gledališče Ptuj, 1998/99, slika 10 / foto: Zebec, Stanislav / Mestno gledališče Ptuj
Na fotografiji Alenka Tetičkovič kot Štefka Valentin.
Lutz Hübner, Marjetka, str. 89, režija Samo M. Strelec. Gledališče Ptuj, 1999/2000, slika 11 / foto: Zebec, Stanislav / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Na fotografiji Mojca Funkl.
Lutz Hübner, Marjetka, str. 89, režija Samo M. Strelec. Gledališče Ptuj, 1999/2000, slika 12 / foto: Zebec, Stanislav / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Na fotografiji Gojmir Lešnjak in Mojca Funkl. Predstava Marjetka, str. 89, v kateri sta zaigrala Mojca Funkl in Gojmir Lešnjak Gojc, je doživela več kot 150 ponovitev. Na 10. Dnevih komedije v Celju je predstava dobila nagrado za žlahtno komedijo leta 2000, Gojmir Lešnjak Gojc je bil izbran za žlahtnega komedijanta, Samo M. Strelec pa za žlahtnega režiserja.
Mestno gledališče Ptuj, ok. 2000, slika 13 / foto: Strelec M., Samo / Zgodovinski arhiv na Ptuju
 
Roald Dahl, Gregorjevo čudežno zdravilo, režija Ivana Djilas. Gledališče Ptuj, 2003/04, slika 1 / Mestno gledališče Ptuj
Na fotografiji Dunja Zupanec, Gorazd Žilavec in Boris Kos.
Roald Dahl, Gregorjevo čudežno zdravilo, režija Ivana Djilas. Gledališče Ptuj, 2003/04, slika 2 / Mestno gledališče Ptuj
Na fotografiji Dunja Zupanec in Boris Kos. Predstava Gregorjevo čudežno zdravilo je prejela nagrado zlata pika (najboljša predstava Pikinega festivala v letu 2003).
Rokgre, Pavlek, režija Rok Vilčnik. Gledališče Ptuj, 2004/05, slika 3 / foto: Švarc, Damjan / Mestno gledališče Ptuj
Na 5. festivalu Monodrama Ptuj (2004) je predstava Pavlek prejela nagrado za najboljšo dramsko uprizoritev in Peter Ternovšek nagrado za vlogo Pavleka, Rok Vilčnik rokgre pa je prejel žlahtno komedijsko pero na festivalu Dnevi komedije v Celju za dramsko besedilo.
Robert Farquhar, Poljubljanje z Mr. Beanom, režija Tijana Zinajić. Gledališče Ptuj, 2004/05, slika 4 / foto: Švarc, Damjan / Mestno gledališče Ptuj
Na fotografiji Iva Babić in Primož Ekart.
Anton Tomaž Linhart, Micka, režija Rene Maurin. Gledališče Ptuj, 2005/06, slika 5 / foto: Švarc, Damjan / Mestno gledališče Ptuj
Na fotografiji Branko Šturbej, Urška Vučak in Tadej Toš.
Anton Tomaž Linhart, Micka, režija Rene Maurin. Gledališče Ptuj, 2005/06, slika 6 / foto: Švarc, Damjan / Mestno gledališče Ptuj
Na fotografiji Tadej Toš, Branko Šturbej, Urška Vučak, Tomaž Gubenšek in Aljoša Ternovšek.
Anton Tomaž Linhart, Micka, režija Rene Maurin. Gledališče Ptuj, 2005/06, slika 7 / foto: Švarc, Damjan / Mestno gledališče Ptuj
Na fotografiji Tomaž Gubenšek in Urška Vučak. Na Dnevih satire v Zagrebu (2007) je predstava Micka prejela nagrado Zlatni smijeh.
Obnova ptujskega gledališča, slika 8 / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Obnova ptujskega gledališča, slika 9 / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Obnova ptujskega gledališča, slika 10 / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Obnova ptujskega gledališča, slika 11 / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Obnova ptujskega gledališča, slika 12 / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Obnova ptujskega gledališča, slika 13 / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Obnova ptujskega gledališča, slika 14 / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Obnova ptujskega gledališča, slika 15 / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Obnova ptujskega gledališča, slika 16 / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Obnova ptujskega gledališča, slika 17 / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Otvoritev novega poslopja Mestnega gledališča Ptuj, december 2007, slika 18 / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Med gosti otvoritve prenovljene gledališke stavbe tudi novoizvoljeni predsednik države dr. Danilo Türk.
Otvoritev novega poslopja Mestnega gledališča Ptuj, december 2007, slika 19 / Zgodovinski arhiv na Ptuju
Simbolični prerez vrvice so opravili direktor GP Gradnje Ptuj Ljubo Cimerman, predsednik sveta zavoda in prvi direktor gledališča Franc Mlakar, direktor gledališča Rene Maurin in župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan.
 
Jordi Galceran, Grönholova metoda, režija Nenni Delmestre. Gledališče Ptuj, 2007/08, slika 1 / Mestno gledališče Ptuj
Na fotografiji Alenka Tetičkovič, Kristjan Ostanek, Vladimir Jurc, Aljoša Ternovšek.
Jordi Galceran, Grönholova metoda, režija Nenni Delmestre. Gledališče Ptuj, 2007/08, slika 2 / Mestno gledališče Ptuj
Na fotografiji Vladimir Jurc, Alenka Tetičkovič, Aljoša Ternovšek, Kristjan Ostanek. Predstava Grönholova metoda je prejela nagrado SKUP (nagrada strokovne žirije in velika nagrada občinstva).
Matej Bor, Raztrganci / učenci in učitelji, režija Sebastijan Horvat. Koprodukcija Cankarjev dom, E.P.I. Center in Gledališče Ptuj, 2007/08, foto neznan, slika 3 / Mestno gledališče Ptuj
V predstavi so igrali Tjaša Železnik, Aljoša Ternovšek, Primož Pirnat, Kristijan Ostanek, Nataša Matjašec, Gojmir Lešnjak in Arna Hadžialjević.
Gregor Strniša, Žabe ali Prilika o ubogem Lazarju, režija Jernej Lorenci. Mestno gledališče Ptuj, 2009/10, slika 4 / foto: Zebec, Stanislav / Mestno gledališče Ptuj
Na fotografiji Radko Polič.
Gregor Strniša, Žabe ali Prilika o ubogem Lazarju, režija Jernej Lorenci. Mestno gledališče Ptuj, 2009/10, slika 5 / foto: Zebec, Stanislav / Mestno gledališče Ptuj
Na fotografiji Igor Samobor.
Gregor Strniša, Žabe ali Prilika o ubogem Lazarju, režija Jernej Lorenci. Mestno gledališče Ptuj, 2009/10, slika 6 / foto: Zebec, Stanislav / Mestno gledališče Ptuj
Na fotografiji Igor Samobor, Pia Zemljič in Radko Polič. Predstava Žabe je prejela 1. nagrado Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije (2010), Pia Zemljič je prejela nagrado Borštnikovega srečanja (za igro, 2010), Radko Polič je prejel nagrado Slovenskega festivala komornega gledališča SKUP (za igro, 2012) in Branko Rožman nagrado Slovenskega festivala komornega gledališča SKUP (za glasbo in zvok, 2012).
Titus Maccius Plautus, Komedija o loncu, režija Boris Kobal. Mestno gledališče Ptuj, 2010/11, slika 7 / foto: Goznik, Črtomir / Mestno gledališče Ptuj
Na 11. Mednarodnem festivalu antične drame Stobi (2012) je prejel Brane Šturbej nagrado za najboljšo moško vlogo v predstavi Komedija o loncu. V predstavi so zaigrali še Nancy Abdel Sakhi, Marija Krpan, Marinko Prga, Barbara Rocco, Ozren Opačić, Mitja Smiljanić, Ivica Pucar, Zdenko Brlek in Darko Plovanić.
Feri Lainšček, Gajaš, arestant, režija Marko Naberšnik. Mestno gledališče Ptuj, 2010/11, slika 8 / foto: Zebec, Stanislav / Mestno gledališče Ptuj
Predstava Gajaš, arestant je bila med priljubljenimi predstavami pri gledalcih. V njej je nastopal Vlado Novak.
Bernard-Marie Koltès, V samoti bombaževih polj, režija Ivica Buljan. Koprodukcija Mestno gledališče Ptuj, Mini teater Ljubljana, Novo kazalište Zagreb in Maribor 2012 - Evropska prestolnica kulture, 2011/12, slika 9 / foto: Sonda 13 / Mestno gledališče Ptuj
Na fotografiji Marko Mandić in Robert Waltl. Premiera predstave je bila v tovarni Talum Kidričevo.
Israel Horovitz, Vdovin zmenek, režija Igor Samobor. Mestno gledališče Ptuj, 2011/12, slika 10 / foto: Zebec, Stanislav / Mestno gledališče Ptuj
Na fotografiji Primož Pirnat, Helena Peršuh in Gorazd Jakomini.
Peter Seligmann, Elsebeth Nielsen, Bo Larsen, Mahmud, režija Peter Srpčič. Koprodukcija Mestnega gledališča Ptuj in Mini teatra Ljubljana, 2012/13, slika 11 / foto: Goznik, Črtomir / Mestno gledališče Ptuj
Avgusta 2016 je predstava Mahmud na Mednarodnem gledališkem festivalu v Libanonu dobila veliko nagrado za najboljšo režijo in s tem zmagala na festivalu ter nagrado za najboljšo scenografijo (Mito Gegič). V predstavi sta igrala Luna Ornik in Simon Šerbinek.
Peter Seligmann, Elsebeth Nielsen, Bo Larsen, Mahmud, režija Peter Srpčič. Koprodukcija Mestnega gledališča Ptuj in Mini teatra Ljubljana, 2012/13, slika 12 / foto: Goznik, Črtomir / Mestno gledališče Ptuj
Na fotografiji Simon Šerbinek in Luna Ornik.
Paula Vogel, Najstarejša obrt, režija Peter Srpčič. Mestno gledališče Ptuj, 2012/13, slika 13 / foto: B. Voglar, Boris / Mestno gledališče Ptuj
Na fotografiji Zvezdana Mlakar, Alenka Cilenšek, Marijana Brecelj, Marinka Štern in Anica Kumer. Pri predstavi sodelujeta še Helena Blagne in Peter Srpčič.
Svetlana Makarovič, Mrtvec pride po ljubico, režija Jernej Lorenci. koprodukcija Prešernovo gledališče Kranj in Mestno gledališče Ptuj, 2013/14, slika 14 / foto: B. Voglar, Boris / Mestno gledališče Ptuj
Na fotografiji Vesna Jevnikar, Aljoša Ternovšek, Vesna Pernarčič, Darja Reichman, Ana Urbanc, Miha Rozman, Judita Polak, Ciril Roblek in Borut Veselko. Predstava Mrtvec pride po ljubico je prejela nagrado Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev sezone 2013/14. S predstavo so gostovali v tudi v Moskvi in Zagrebu.
Svetlana Makarovič, Mrtvec pride po ljubico, režija Jernej Lorenci. koprodukcija Prešernovo gledališče Kranj in Mestno gledališče Ptuj, 2013/14, slika 15 / foto: B. Voglar, Boris / Mestno gledališče Ptuj
Na fotografiji Darja Reichman, Ana Urbanc in Miha Rozman.
Svetlana Makarovič, Mrtvec pride po ljubico, režija Jernej Lorenci. koprodukcija Prešernovo gledališče Kranj in Mestno gledališče Ptuj, 2013/14, slika 16 / foto: B. Voglar, Boris / Mestno gledališče Ptuj
Na fotografiji Aljoša Ternovšek, Vesna Pernarčič, Darja Reichman, Ana Urbanc in Miha Rozman.
Knut Hamsun, Glad, režija Janez Pipan. koprodukcija Mini teater Ljubljana in Mestno gledališče Ptuj, 2015/16, slika 17 / foto: B. Voglar, Boris / Mestno gledališče Ptuj
Na fotografiji Marko Mandić, Nina Valič in Tadej Pišek.
CJ Johnson, Cucki, režija Matjaž Latin. Mestno gledališče Ptuj, 2015/16, slika 18 / foto: Zebec, Stanislav / Mestno gledališče Ptuj
Na fotografiji Nenad Tokalić, Klemen Slakonja in Gojmir Lešnjak. Na Dnevih komedije marca 2017 je predstava Pasji dnevnik Cucki prejela veliko nagrado občinstva. V predstavi so igrali Nenad Tokalić, Klemen Slakonja in Gojmir Lešnjak.
CJ Johnson, Cucki, režija Matjaž Latin. Mestno gledališče Ptuj, 2015/16, slika 19 / foto: Zebec, Stanislav / Mestno gledališče Ptuj
Na fotografiji Gojmir Lešnjak, Klemen Slakonja in Nenad Tokalić.
CJ Johnson, Cucki, režija Matjaž Latin. Mestno gledališče Ptuj, 2015/16, slika 20 / foto: Zebec, Stanislav / Mestno gledališče Ptuj
Na fotografiji Gojmir Lešnjak in Klemen Slakonja.
Rainer Werner Fassbinder, Grenke solze Petre von Kant, režija Arthur Nauzyciel. koprudukcija SNG Nova Gorica, Mini teater Ljubljana in Mestno gledališče Ptuj, 2015/16, slika 21 / foto: Fras, Miha / Mestno gledališče Ptuj
Na fotografiji Milena Zupančič, Vesna Vončina in Helena Peršuh. V predstavi so igrale še Urška Taufer, Medea Novak in Arna Hadžialjević.
Jean-Baptiste Poquelin Molière, Učene ženske po motivih Molièrovih Učenih žensk, režija Jernej Lorenci. koprodukcija Slovenskega ljudskega gledališča Celje in Mestno gledališče Ptuj, 2016/17, slika 22 / foto: B. Voglar, Boris / Mestno gledališče Ptuj
Na fotografij Minca Lorenci, Andrej Murenc, Barbara Medvešček, (sedi na stolu) Gregor Zorc, za njim Vojko Belšak, Pia Zemljič, Liza Marija Grašič in Primož Vrhovec.
Jean-Baptiste Poquelin Molière, Učene ženske po motivih Molièrovih Učenih žensk, režija Jernej Lorenci. koprodukcija Slovenskega ljudskega gledališča Celje in Mestno gledališče Ptuj, 2016/17, slika 23 / foto: B. Voglar, Boris / Mestno gledališče Ptuj
Na fotografiji Primož Vrhovec, Gregor Zorc, Barbara Medvešček, Vojko Belšak, Pia Zemljič in Minca Lorenci.
Jean-Baptiste Poquelin Molière, Učene ženske po motivih Molièrovih Učenih žensk, režija Jernej Lorenci. koprodukcija Slovenskega ljudskega gledališča Celje in Mestno gledališče Ptuj, 2016/17, slika 24 / foto: B. Voglar, Boris / Mestno gledališče Ptuj
Na fotografiji Primož Vrhovec, Barbara Medvešček, Vojko Belšak, Pia Zemljič, Gregor Zorc, Minca Lorenci, Liza Marija Grašič, Andrej Murenc. Na 51. Festivalu Borštnikovo srečanje je predstava Učene ženske po motivih Molièrovih Učenih žensk prejela veliko nagrado za najboljšo uprizoritev festivala, Pia Zemljič je dobila nagrado za igro, Liza Marija Grašič pa nagrado za mlado igralko.
Avtorski projekt Stenica, režija Jernej Lorenci. Prešernovo gledališče Kranj in Mestno gledališče Ptuj, 2016/17, slika 25 / foto: B. Voglar, Boris / Mestno gledališče Ptuj
Na fotografiji Vesna Slapar, Blaž Setnikar, Maruša Majer, Aljoša Ternovešk, Iztok Drabik Jug, Gregor Zorc (roka). Na 48. Tednu slovenske drame (2018) je predstava Stenica prejela veliko Šeligovo nagrado za najboljšo uprizoritev in veliko nagrado za najboljšo uprizoritev po oceni občinstva. Maruša Majer in Gregor Zorc sta dobila Borštnikovo nagrado za igro.
Avtorski projekt Stenica, režija Jernej Lorenci. Prešernovo gledališče Kranj in Mestno gledališče Ptuj, 2016/17, slika 26 / foto: B. Voglar, Boris / Mestno gledališče Ptuj
Na fotografiji Vesna Jevnikar, Gregor Zorc, Darja Raichman, Nataša Keser, Iztok Drabik Jug, Aljoša Ternovšek in Vesna Slapar.
Avtorski projekt Stenica, režija Jernej Lorenci. Prešernovo gledališče Kranj in Mestno gledališče Ptuj, 2016/17, slika 27 / foto: B. Voglar, Boris / Mestno gledališče Ptuj
Na fotografiji Iztok Drabik Jug in Nataša Keser.
Tadeusz Slobodzianek, Naš razred, režija Nina Rajić Kranjac. koprodukcija Mestno gledališče Ptuj, Prešernovo gledališče Kranj in Mini teater Ljubljana, 2018/19, slika 28 / foto: Žgank, Nada / Mestno gledališče Ptuj
Na fotografiji Judita Polak, Vesna Pernarčič, Vesna Javnikar, Darja Raichman in Nejc Cijan Garlatti.
Tadeusz Slobodzianek, Naš razred, režija Nina Rajić Kranjac. koprodukcija Mestno gledališče Ptuj, Prešernovo gledališče Kranj in Mini teater Ljubljana, 2018/19, slika 29 / foto: Žgank, Nada / Mestno gledališče Ptuj
Na fotografiji Judita Polak, Ciril Roblek, Darja Reichman, Nejc Cijan Garlatti, Benjamin Krnetić, Miha Rodman, Peter Musevski.
Tadeusz Slobodzianek, Naš razred, režija Nina Rajić Kranjac. koprodukcija Mestno gledališče Ptuj, Prešernovo gledališče Kranj in Mini teater Ljubljana, 2018/19, slika 30 / foto: Žgank, Nada / Mestno gledališče Ptuj
Na fotografiji sedijo Ciril Roblek, Judita Polak, Darja Reichman, Vesna Jevnikar, Vesna Pernačič, stojijo Benjamin Krnetić, Peter Musevski, Miha Rozman, Aljoša Ternovšek, Blaž Setnikar in Borut Veselko. Predstava Naš razred je na 53. Borštnikovem srečanju prejela Borštnikovo nagrado za režijo, za glasbo (Branko Rožman) in nagrado za igralski kolektiv.
Manlio Santanelli, Kraljica mati, režija Damir Zlatar Frey. koprodukcija Gledališče Koper in Mestno gledališče Ptuj, 2018/19, slika 31 / foto: Varmuž, Jaka / Mestno gledališče Ptuj
Na 19. Mednarodnem festivalu komornega gledališča Zlati lev v Umagu je Nataša Barbara Gračner za naslovno vlogo v predstavi Kraljica mati prejela festivalski grand prix. V predstavi je igral še Aleš Valič.
Manlio Santanelli, Kraljica mati, režija Damir Zlatar Frey. koprodukcija Gledališče Koper in Mestno gledališče Ptuj, 2018/19, slika 32 / foto: Varmuž, Jaka / Mestno gledališče Ptuj
Manlio Santanelli, Kraljica mati, režija Damir Zlatar Frey. koprodukcija Gledališče Koper in Mestno gledališče Ptuj, 2018/19, slika 33 / foto: Varmuž, Jaka / Mestno gledališče Ptuj
 

Ptuj ima precej dolgo gledališko tradicijo, saj so prve gledališke igre v mestu omenjene že na začetku 18. stoletja. To so bile predstave potujočih nemških in italijanskih komedijantov.[1] Ptujski in okoliški plemiči so zgradili leta 1786 gledališko stavbo (Städtische Comödienhaus) na mestu, kjer ta stoji še danes. Ljubiteljska gledališka skupina, sestavljena iz najuglednejših meščanov, je v tej stavbi uprizarjala sprva predvsem veseloigre, burke in operete. Predstave so uprizarjali ob silvestrskih večerih, cesarjevih rojstnih dnevih, adventnih in postnih nedeljah. Izkupiček od predstav so večinoma namenili v dobrodelne namene za pomoč revežem, invalidom, pogorelim in poplavljenim krajem itd.[2]

Prebujanje narodne zavesti pri slovenskih prebivalcih mesta je privedlo v okviru Narodne čitalnice do prva uprizoritve gledališke amaterske skupine 18. decembra 1864 ob prireditvi Beseda. Do leta 1871 se je zvrstilo kakih dvajset iger, kar priča o dobri volji čitalničarjev igralcev. Zamiranju gledališkega ustvarjanja je botrovalo pomanjkanje denarja in primernega prostora, saj so se člani društva družili po raznih privatnih hišah.[3]

Ker je delovanje dramatičnega odseka Narodne čitalnice na začetku 20. stoletja zamiralo, je bilo februarja 1913[4] ustanovljeno Dramatično društvo Ptuj kot podružnica Dramatičnega društva Maribor (osamosvojilo se je leta 1920), čeprav so njegovi člani pričeli z gledališkim delom že leta 1912.[5] Namen društva je bil gojiti in pospeševati slovensko dramatiko ter prirejati slovenske gledališke predstave.[6] Gledališke predstave v slovenskem jeziku, ki so bile v okviru Narodne čitalnice občasne, so sedaj postale redne.[7]

Gledališko stavbo sta si v 20. in 30. letih 20. stoletja izmenično delila Dramatično društvo in Delavsko prosvetno društvo Svoboda Ptuj. V sezoni 1938/39 je z režiserjem Franom Žižkom zavel na Ptuju nov duh, saj je ustanovil novo napredno gledališče, ki je bilo polpoklicno in za takratni čas najodmevnejše slovensko gledališče.[8] Njegovo uspešno ustvarjanje je prekinila 2. svetovna vojna.

Gledališče ni imelo po vojni ne gledaliških rekvizitov ne materiala ne osebja. Režijo je prevzel Jože Babič in že julija 1945 so uprizorili agitacijsko enodejanko Mileta Klopčiča Mati.[9]  Leta 1950 postane Gledališče Ptuj polpoklicno[10], leta 1955 poklicno[11]  že leta 1958 pa ga ukinejo[12].

Gledališko stavbo so po ukinitvi gledališča skupaj z gledališkim inventarjem prevzeli požrtvovalni amaterski igralci v okviru dramske sekcije Delavsko prosvetnega društva Svoboda Ptuj, ki je prirejala predstave že vse od leta 1954, pridružili pa so se jim poklicni igralci, ki so ostali brez dela.[13] Društvo si je pomagalo pri uprizoritvah z mnogimi gostujočimi režiserji vse do sezone 1983/84, ko je Zveza kulturnih organizacij Ptuj zaposlila kot režiserko in organizatorko prireditev Branko Bezeljak.[14]  Z pritegnitvijo mladih je pričela pripravljati z gledališko skupino Teater III.  uprizoritve, ki bi jih za ptujske in amaterske razmere lahko pogojno imenovali tudi eksperimentalne in precej svobodne v svojem ustvarjanju. Uprizorjenih je bilo precej uspešnih predstav.

V letih 1993–1995 si je gledališka skupina Zato. kot glavni cilj, seveda ob gledališkem ustvarjanju, zadala ponovno profesionalizacijo gledališke dejavnosti na Ptuju.[15]  Uspešne uprizoritve Gledališča Zato. Ptuj, uspešna medijska kampanja in podpora mnogih ljudi z različnih področij in iz vse Slovenije so prepričali mestni svet Mestne občine Ptuj, da je kljub negativnemu odnosu Ministrstva za kulturo odobril 4. decembra 1995 ustanovitev javnega zavoda Gledališča Ptuj.[16]

 


[1] Mavrič, Irena: Ptujsko gledališče 1786–1958, katalog k razstavi, Pokrajinski muzej Ptuj, 1988, str. 7.

[2] Alič, Fran: Gledališka kronika 1912–1952, Okrajno gledališče Ptuj, Ptuj, 1952, str. 10–11.

[3] SI_ZAP/0006, Zbirka muzejskega društva, šk. 28, ovoj II 1/1, št. 11.

[4] SI_ZAP/0005, Mestna občina Ptuj, spisi za leto 1913, šk. 184, ovoj 26/1913.

[5] SI_ZAP/0387, Zbirka kulturno prosvetna dejavnost ZAP-a, Samo Strelec: Hinko Košak in ptujsko gledališče (seminarska naloga, AGRFT Ljubljana), 1988, str. 41, šk. 13, ovoj 9.

[6] SI_ZAP/0005, Mestna občina Ptuj, spisi za leto 1913, šk. 184, ovoj 26/1913.

[7] Slavko Desetak: Gledališka dejavnost v Ptuju. V: Gledališki list okrajnega gledališča v Ptuju, leto 5, št. 3, sezona 1954/55, str. 71.

[8] Alič, Fran: Gledališka kronika 1912–1952, Okrajno gledališče Ptuj, Ptuj, 1952, str. 21–22.

[9] Alič, Fran: Gledališka kronika 1912–1952, Okrajno gledališče Ptuj, Ptuj, 1952, str. 5–6.

[10] Alič, Fran: Gledališka kronika 1912–1952, Okrajno gledališče Ptuj, Ptuj, 1952, str. 34–35.

[11] SI_ZAP/0085, Gledališče Ptuj, sklep 25. 2. 1956, šk. 7, ovoj 33.

[12] SI_ZAP/0085, Gledališče Ptuj, spis 25. 3. 1958, šk. 7, ovoj 33.

[13] SI_ZAP/0288, Zveza kulturnih organizacij Ptuj (dalje ZKO), šk. 14, ovoj 34, Zapisniki sej občinskih svobod in prosvetnih društev Ptuj.

[14] SI_ZAP/00470, Fekonja Andrej, Zapisniki dramske sekcije DPD Svoboda Ptuj 1965–1983, Program dela in poročilo DPD Svoboda Ptuj za leti 1982 in 1983, šk. 3, ovoj 21/3/5.

[15] SI_ZAP/0387, Zbirka kulturno prosvetna dejavnost ZAP-a, šk. 13, ovoj 9, Samo Strelec: Hinko Košak in ptujsko gledališče (seminarska naloga, AGRFT Ljubljana), 1988, str. 73.

[16] Strelec, Samo M.: Deset gledaliških let na prelomu tisočletja 1992–2002, Gledališče Ptuj, 2002, str. 59.