Ustvarjanje stripa Romeo in Julija
Literarno predlogo Ľubomíra Feldeka je dramaturg Daniel Majling priredil tako, da je imela jasno strukturo razporeditve slik in posameznih prizorov. Moja naloga je bila zgodbo zasnovati vizualno in jo prestaviti v likovno obliko. Odločil sem se, da bom, predvsem zaradi morebitnih popravkov, ki jih tradicionalna oblika s klasičnim medijem ne dopušča, delal v digitalnem okolju in za realizacijo uporabil računalnik.
Upodobitev zgodbe sem zasnoval na dramski podobi, kontrastu bele in črne barve ter na enostavno berljivih kretnjah, mešal sem okvirje, ki delujejo linearno in ploskovito, z okvirji, ki so bolj dinamično dodelani. Ozadje sem pustil fiktivno, zasnovano je na Veroni, vendar nima neposrednega vpliva in pomena v odnosu do zgradbe zgodbe, je samo spremni pojav, kulisa.
(Juraj Martiška)
Romeo in Julija na Slovenskem
Seznanjanje Slovencev s Shakespearom je v primeru z večjimi evropskimi narodi steklo razmeroma pozno, vendar so slovenski izobraženci kmalu zaznali njegov vzgled. Anton Tomaž Linhart, osrednji slovenski razsvetljenski dramatik, po Shakespearovem vzoru v nemškem jeziku napiše žaloigro Miss Jenny Love (1780); že nekaj let po vrnitvi Linharta z Dunaja (1781) so predelave Shakespeara igrali v Ljubljani, in sicer v nemščini (Romea in Julije med njimi ni bilo). Mladoslovenec Fran Levstik omenja Romea in Julijo v kritikah in pismih. Za nas je pomembno dejstvo, da so se prvi poskusi prevoda Shakespearove tragedije v slovenščino pojavili prav na primeru Romea in Julije, nakar je integralno profesionalno uprizoritev doživela šele kot četrti avtorjev tekst, v režiji Antona Verovška leta 1901. Posamezne krstne postavitve Shakespearovih del so bile precej svobodne in so ključne prizore tudi izpuščale, pri čemer pa je že Linhart glede na svojo izkušnjo z Dunaja zapisal zahtevo, naj Slovenci Shakespeara igrajo nepopačenega.
/.../
Skupno je motiv Romea in Julije v svoji 120-letni zgodovini na slovenskih odrih (1901–2021) doživel 39 dramskih, opernih, baletnih, sodobnoplesnih in performativnih uprizoritev. Shakespearu bi pripadle avtorske tantieme v vseh, tesneje pa se je nanj navezalo 17 dramskih postavitev. Ob teh omenimo tudi lutkovno priredbo Romea in Julije (2011) in dodatno za slepe ter slabovidne (2015).
(iz članka Primoža Jesenka Postopno razkrajanje nesmrtnosti)
Najbolj žalostna ljubezenska zgodba na slovaških odrih
Zgodba o Romeu in Juliji je postala legenda, ki še danes privlači režiserje. Na Slovaškem je bila igra uprizorjena več kot dvajsetkrat. Ljubimca iz Verone sta se dobro izkazala tudi v baletnih, plesnih, muzikalih in opernih priredbah legendarne zgodbe. Na razstavi predstavljamo različne interpretacije Romea in Julije v petih uprizoritvah. Vsaka je nastala v drugačnem času in družbenem kontekstu.
V tridesetih letih 20. stoletja je češki režiser Viktor Šulc pomembno prispeval k razvoju Slovaškega narodnega gledališča. S predstavo Romeo in Julija iz leta 1932 je odražal takratno vzdušje in metaforično opozoril na nesmiselnost vojne. Uprizoritev je imela sodobno umetniško obliko in je eksperimentirala z igralskim slogom.
Uprizoritev režiserja Jožefa Budskega v Slovaškem narodnem gledališču iz leta 1957 velja za eno najslavnejših uprizoritev v zgodovini slovaškega gledališča. Izrazita režiserjeva osebnost je v kombinaciji z izjemno igralsko zasedbo in vrhunskim sodobnim prevodom zagotovila veličastno uprizoritev.
Leta 1982 je režiser Juraj Nvota v Gledališču za otroke in mladino Trnava uprizoril Romea in Julijo v za tisti čas precej drzni interpretaciji Shakespeara. V Nvotovi uprizoritvi nastopajo trije Romei in tri Julije – trije pari, ki poosebljajo različne oblike ljubezni: romantično, ranjeno in čutno.
Režiser Roman Polák se je pri uprizoritvi v Slovaškem narodnem gledališču leta 1992 zgledoval po znamenitem filmu Romeo in Julija Franca Zeffirellija. S svojo monumentalno scenografijo ter poudarkom na besedilu in igranju je uprizoritev spominjala na priznano uprizoritev Jozefa Budskega iz leta 1957.
Češki režiser Ján Antonín Pitínský je v svoji uprizoritvi Romea in Julije v gledališču ASTORKA Korzo '90 leta 2006 zgodbo postavil v borilnico. Z domiselno dinamično interpretacijo je ublažil patos, ki bi ga lahko vzbudili protagonisti, in namesto tega izvedel realizem do grotesknosti.
Mária Karoľová
Romeo in Julija na odrih poljskih gledališč
Romeo in Julija je bila prva drama Williama Shakespeara, ki so jo uprizorili na Poljskem. Uprizorjena je bila že leta 1796, čeprav sprva v obliki francoske priredbe iz 18. stoletja z naslovom Grobnice Verone, ki se je nedvomno končala s smrtjo zaljubljencev. Šele leta 1868 so Romea in Julijo uprizorili na podlagi prevoda izvirnega dela. V 19. stoletju so tragedijo obravnavali kot literarno snov za odlične uprizoritve izjemnih igralcev, kot je bila Helena Modrzejewska, ki je Julijo igrala tudi v angleščini (v ZDA in Veliki Britaniji). V 20. stoletju je Romeo in Julija postala priložnost za režiserje, da pokažejo svoje spretnosti pri adaptaciji. Tako je na primer Wilam Horzyca leta 1947 v Torunu združil nekatere značilnosti elizabetinskega gledališča z romantično in simbolično interpretacijo Shakespearove igre. V postmoderni dobi se Romeo in Julija na odru pojavljata nekoliko redkeje, običajno sta prenesena v sodobno družbeno okolje.
Rafał Węgrzyniak