PLEŠASTA PEVKA
Poklicno gledališče na Ptuju absurd?
Gledališki list uprizoriteve | Plakat | Uprizoritev na REP-u | Za napredne, radovedne
Klima v mestu se je okrog profesionalizacije močno razgrela. Ampak poti nazaj ni.
Nadaljevali bomo še z enim sodobnim klasikom: Ionescovo Plešasto pevko.
V skupino Zato. povabimo Mašo in Gorazda pa kostumografko Gordano Gašperin in scenografko Mirjano Koren. Iščemo element za scenografijo: kabriolet. Zvone (Lešnik) pravi, da ve za rdeč fiat spider, moral bi biti v neki garaži pri blokih. Lastnik menda sam ne ve, kje ima ključ od garaže, ki je že leta ne uporablja, niti natančno, v kateri garaži avto sploh je ... Režiser medtem nori in pravi, da ne more več čakati. Da naj že pripeljejo na oder ta avto. Da ne more več markirati s stoli ... In tehnična ekipa Zato.-ja pod Zvonetovim vodstvom pač s poskusi in napakami nehote vdre v nekaj napačnih garaž, med drugim tudi v garažo znanega ptujskega zdravnika in njegove žene profesorice (potem se seveda še dolga leta sramujemo tega nenamernega vloma), o čemer v rubriki »Zgodilo se je« poroča tudi lokalni radio. Ampak rdeči fiat je tu, na odru!
Premiera nove Zato.-jeve uprizoritve bo prvič v gledališču!
Postavimo pravo »škatlo«, stanovanje-garažo, v njem rdeč kabriolet, Vesna skoreografira fante na popevko »Zvončki in trobentice«, insceniramo pravi dež, ki prav lepo zalije lepo mlado Mašo, zadnjo piko na i pri poslikavi kulis pa da filmski scenograf Duško Milavec, ki tačas ravnokar v naših krajih z Miranom Zupaničem snema film Radio.doc. Po barvanju kulis v dvorani tako smrdi, da odpremo vsa okna in vrata in preprosto prespimo noč v gledališču.
Premiera razprodana.
Gostovanje v MGL. Naš kamion s scenografijo ne more zaviti s Čopove do nakladalne rampe za MGL-jem zaradi zapornice na vogalu ob McDonaldsu! Naš kamion je za nekaj centimetrov preširok. Kaj storiti? Ptujski tehniki imajo čudežno enostaven načrt: iz tal ročno demontirajo motečo zapornico in kamion za las zleze na dvorišče MGL-ja.
Težko scenografijo iz dvocentimetrskih ivernih plošč vlačimo na oder. Ko dežurni odrci iz MGL vidijo, s kakšnim »heavy« materialom je prišla mladina s Ptuja, se kar nekako porazgubijo po hiši. Ob 19.29 zabijemo zadnji žebelj, čistilka gre z odra in zavesa se dvigne.
Dvorana polna. Tudi na stopnicah sedimo. Vojko – Gospod Smith med uprizoritvijo odločno odloži kozarec na mizo, kri špricne visoko v zrak, vse skupaj je videti kot sijajen odrski efekt, vendar resnica je ta, da si je prerezal dlan. Kar med igranjem si Vojko zavije roko v rekvizit – brisačo. Predstavo gledam iz dvorane; dobro, da ne bo nič hudega. Vendar Vojka ni na poklon. Je že na poti na šivanje v Klinični center.
Odrca Branka Tico po predstavi vprašam (seveda z željo, da bi slišal, kako nas bo pohvalil), ali je gledal našo predstavo. Pa pravi: »Več kot petnajst let delam klele, pa še nism nobene predstave gledu, pa tut ne vem, zakva bi tvojo.« Brankov odgovor sem razumel šele mnogo mnogo let pozneje.
Irena Štaudohar, glavna in odgovorna urednica Maske, uvrsti našo Plešasto pevko ob Butterendfly, CABAres, CABArei, Improligo in Rusko misijo med Top 5.
Prihodnje leto bo odločilno.
Kaj igrati?
Da bo zanimivo za skupino in – še predobro vem – biti mora »smešno«, da bo pritegnilo še več publike, še več Ptujčanov, da bo želja, potreba, hotenje po poklicnem gledališču še večje.