Klasiki v stripu

Dramatika je literarna zvrst in hkrati uprizoritvena predloga. Bistvo dramske pisave je dialog – dvo-govor, izmenjava mnenj. Skozi dialog se ustvarjajo, izražajo in mirijo nasprotja, ustvarjajo sozvočja, sprejemajo drugačnosti, gradijo medčloveški odnosi, izražajo temeljne človeške in človekove resnice o svetu, mestu in vlogi človeka v njem … Od svojih začetkov v antični Grčiji je dramatika univerzalen prostor dialoškega razmisleka o temeljnih človekovih vrednotah in medčloveških odnosih.

Izbrane evropske dramske klasike

• Sofoklej: Antigona
• William Shakespeare: Romeo in Julija
• Alfred Jarry: Kralj Ubu

Vizualni umetniki, avtorji stripa

Ciril Horjak (1975), slovenski vizualni umetnik, v svetu stripa znan tudi kot dr. Horowitz, je že konec osemdesetih let dvakrat zapored prejel prvo nagrado na natečaju mladinskega avtorskega stripa v Novem Sadu (Srbija). Konec devetdesetih let je začel objavljati stripe v najbolj znani slovenski reviji Stripburger. Novembra 2003 je izdal svoj prvi stripovski album Ride. Leta 2011 je za svoje delo na področju izobraževanja prejel nagrado Andragoškega centra Slovenije (ACS, 2010). Je ilustrator in karikaturist za slovenski časopis Večer, kjer je začel ilustrirati leta 2007, odtlej pa je zanj ustvaril že preko 1000 ilustracij. Za svoje časopisne ilustracije je prejel tudi novinarsko nagrado za izstopajoče dosežke Društva novinarjev Slovenije (DNS, 2017). Gostuje na številnih slovenskih šolah in fakultetah, kjer predava o stripu. Sodeluje z mladimi z avtizmom in vodi različne delavnice, je zaželen pripovedovalec zgodb na mnogih festivalih in prireditvah. Njegove ilustracije so objavili tudi ugledni časopisi, kot so Politiken, The Guardian, The Chicago Tribune, Le Monde ali Die Zeit.

Juraj Martiška (1969), slovaški vizualni umetnik se osredotoča na ilustracije knjig, prostoročno slikanje in grafično oblikovanje. Ilustriral je številne učbenike in knjige za otroke in mladino. Leta 1990 je s svojim prvencem Otok Samar (Ostrov Samar) začel objavljati stripe v reviji Verjemi! (Ver). Od leta 1992 je v reviji Svetloba (Svetlo) objavil številne stripe, kot so izvirni stripi Veliki prijatelj (Veľký priateľ ), Skrbi kralja Mihaela (Starosti kráľa Michala) ali Vesoljski romarji (Vesmírni pútnici). Sodeloval je tudi z revijo Mala čebelica (Včielka) ter z revijama AHA in Raziskovalec (Výskumník). Juraj Martiška je prejel številne nagrade, med njimi nagrado Ľudovíta Fulle za svoje dosežke v knjigah za otroke in mladino ter večkratna priznanja Najlepše knjige Slovaške (Súťaž Najkrajšie knihy Slovenska) in Najlepša otroška knjiga (Najkrajšia detská kniha). Mednarodna zveza za mladinsko književnost(IBBY – International Board on Books for Young People) je njegova dela leta 2012 in 2020 uvrstila na prestižni Častni seznam (Honour List).

Daniel Chmielewski (1983), poljski avtor stripov in otroških knjig. Napisal in ilustriral je strip Jaz, Nina (I, Nina), priredbo romana dobitnice Nobelove nagrade Olge Tokarczuk Anna In v grobnicah sveta (Anna In w grobowcach świata). Leta 2018 je bil strip izdan na Poljskem, leta 2021 je načrtovan še izid v ZDA pri založbi Uncivilized Books. Daniel Chmielewski je avtor stripovskega albuma Voajerji (Voyeurs), ki ga je ilustriral Marcin Podolec in je bil objavljen na Poljskem in v Franciji. Je ilustrator kratkega stripa Zadnji roman Jamesa Joycea (The last novel of James Joyce) Petra Milligana in skupaj s psihiatrinjo Katarzyno Szaulińsko soavtor stripa Črni valovi (Czarne fale) – stripa, ki prikazuje, kako se spoprijeti z depresijo, in ki je namenjen najstnikom na Poljskem ob posebej pripravljenih šolskih delavnicah. V treh kulturnih centrih v Varšavi poučuje stripovsko pripovedovanje, izdeluje snemalne knjige za televizijo in ilustracije za pomoč pri delu športnih psihologov.

Partnerji

SLOVENSKI GLEDALIŠKI INŠTITUT (SLOGI) je nacionalni javni zavod, katerega poslanstvo je razvoj gledališke kulture in promocija slovenske gledališke umetnosti v slovenskem in mednarodnem prostoru. Inštitut s svojimi predhodniki že več kot 65 let deluje kot osrednji slovenski gledališki muzej. Zbira, dokumentira, ohranja, raziskuje, preučuje, interpretira in predstavlja gradivo, povezano z uprizoritvami slovenskih profesionalnih gledališč in njihovih ustvarjalcev, gledališko video in avdio gradivo ter in arhivsko zapuščino slovenskih gledaliških ustvarjalcev. Repertoar – digitalna baza podatkov, ki jo SLOGI ureja na portalu SIGledal.org, vsebuje podroben pregled gledališke produkcije v slovenskem profesionalnem, polprofesionalnem in zunajinstitucionalnem gledališču v zadnjih 150 letih slovenske gledališke zgodovine, specializirana gledališka knjižnica pa hrani zbirko slovenskih gledaliških del. Inštitut deluje tudi na področju kulturno-umetnostne vzgoje in je tudi nacionalni koordinator kulturno-umetnostne vzgoje na področju gledališča. Platforma Zlata paličica, ki jo upravlja SLOGI, ponuja celovito spletno okolje o priporočenih kakovostnih gledaliških predstavah za otroke in mladino ter priporočenih kulturno-umetnostnih izobraževalnih vsebinah na področju gledališča.

Vodje projekta: Rok Andres, Sandra Jenko (vodja pedagoškega programa), Mihael Čepeljnik, Mojca Jan Zoran (do 13. februarja 2022)

GLEDALIŠKI INŠTITUT, Bratislava (Divadelný ústav) nacionalna, specializirana ustanova, ki izvaja obsežne raziskave, dokumentiranje, znanstvene analize in zagotavlja informacije o gledališki kulturi na Slovaškem, vse od začetka profesionalnega gledališča na Slovaškem leta 1920. Inštitut v okviru svojih strokovnih dejavnosti sistematično zbira, znanstveno obdeluje, ohranja in omogoča dostop do svojih zbirk (arhiv, muzej in dokumentacija) o zgodovini in sodobnem slovaškem poklicnem gledališču. Vodi tudi celovit informacijski sistem o profesionalnem gledališču na Slovaškem. Gledališki inštitut sodeluje s partnerskimi institucijami na Slovaškem in v tujini.

Vodja projekta: Vladislava Fekete (do oktobra 2021: Zuzana Uličianska)

GLEDALIŠKI INŠTITUT ZBIGNIEWA RASZEWSKEGA (Instytut Teatralny im. Zbigniewa Raszewskiego) se ukvarja z dokumentiranjem, promocijo in krepitvijo poljskega gledališkega življenja. Podpira izobraževalne projekte, raziskave in deluje kot založnik. Inštitut upravlja največji arhiv gledaliških dokumentov na Poljskem, vodi knjižnico, specializirano knjigarno PROSPERO in gledališki studio, kjer potekajo predstavitve, odprte za javnost. Inštitut upravlja portal poljskega gledališča (e-teatr.pl), in spletno Enciklopedijo poljskega gledališča (encyklopediateatru.pl). S svojimi in programi spodbuja dejavnosti gledališke pedagogike, podpira uprizarjanje klasičnih in sodobnih del poljske književnosti, razširja koncept javnega gledališča ter razvija prakse na stičišču gledališča in drugih področij, kot so gledališka fotografija, koreografija v dramskem gledališču, radijske drame in drugi projekti vizualnih umetnikov in umetnikov na področju novih medijev.

Vodja projekta: Jadwiga Grabowska (Majewska)