Festival Borštnikovo srečanje 2009

Iz utemeljitve podelitve Borštnikovega prstana

Ker se o damah ne govori, koliko so stare, bomo povedali le, da je bila rojena leta 1942 v Trstu. Letnica in kraj rojstva jasno povesta, v kako hudem času in v kako izpostavlje­nem okolju je preživljala otroštvo naša lavreatka. Ni ji bilo še dve leti, ko so ji fašisti ustrelili očeta kot talca, tik pred koncem vojne pa sta z mamo po čudežnem naključju preživeli še bombardiranje predela Trsta, kjer so živeli in ostali čisto brez vsega. Takrat se je začelo nje­no romanje od none na Krasu do tet na Kočevskem in v Beli krajini. Šele čez nekaj let sta z mamo mogli zaživeti skupaj, najprej v Sežani in pozneje v Kopru, kjer je obiskovala srednjo šolo. A življenje ji tudi takrat ni prizanašalo. Mama je bila več let hudo bolna in zato tudi denarja ni bilo. 

Že od malega je hotela postati igralka. Na kraški gmajni so na električni dalj­novod privezane rjuhe služile za za­vese in pred njimi je igrala za druge otroke, mamo, teto in sosedo. Kljub vsem oviram se ji je uresničila veli­ka želja – sprejeta je bila na igralsko akademijo in za preživetje bila pri­pravljena zjutraj po Ljubljani razva­žati mleko ali časopise. Ob koncu študija na AGRFT je bila Minu krhka, skromna, čedna, drobna, a obetajoča začetnica. Ker jo je ljube­zen vlekla v Celje, je odklonila po­nujeni angažma v ljubljanski Drami. V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju je bila najprej v obveznih vlogah mladih igralk ranljiva in lepa v mladinskih igrah Jing Tai, Trnuljčica, Princesa Violeta, Pepel­ka in drugih, pa mladostna naivka Vida v Rendez-vousu, Malika v Var­hu, Manica v Desetem bratu, Corry v Bosa v parku, a že v Celju nosilka težkih vlog sodobnih avtorjev kakor Jessica v Sartrovih Umazanih rokah ali Veronika Deseniška, najprej v Novačanovem Hermanu Celjskem in potem še osupljiva Župančičeva Veronika, ko se je prvič predstavila leta 1970 na Tednu slovenske dra­me, takrat prvič poimenovanem Borštnikovo srečanje. V Celju je v osmih sezonah odigrala 34 vlog.

Potem jo je na srečo Drame SNG Maribor Branko Gombač povabil v Maribor. Bila je Nežka v Matičku, Helenca v Ščukah, Micka v Kranj­skih komedijantih; vloge v delih slovenskih avtorjev je kronala s Šeligovo Lepo Vido, za katero je že v času Štihovega vodenja Drame in v režiji »njenega« celjskega re­žiserja Francija Križaja dobila Borštnikovo nagrado in diplomo, nagrado Prešernovega sklada in na­grado publike na Sterijevem pozor­ju v Novem Sadu. »Otožno sloka postava polega na kanapeju, sivkasta skoraj žalna obleka, nemirna ženska duša. Hla­stne, nemočne, natanko premišljene kretnje,« je takrat zapisal Andrej Inkret. V tem bolj zunanjem opi­su vloge ni najti odgovora, od kod njena moč. Ta je v odrski prezenci, kot smo pravili nekoč, a jo moramo imenovati predvsem karizma. Vasja Predan pravi, da je »ustvarila magi­stralno kreacijo«. »Dejal bi,« piše, »da je igralka obarvala Vido samosvoje: temperament in strast je presnova­la v racionalno, zavestno ter inte­lektualno voljo … Racionalizirana volja in razumnost sta bili domala idealen most med ženskostjo in hrepenenjskimi strastmi in prav ta most je vgradil Vidi izjemno plasti­ko in moč …« Ne bomo iskali ocen v kritikah, omenimo pa vsaj še nekaj nepozabnih vlog: So­foklejeva Elektra, Sofja Pavlovna v Gorje pametnemu, Nell v Koncu igre, Irena v Ibsenovi drami Ko se mrtvi prebudimo, Ines v Sartrovih Zaprtih vratih, Olga v Treh sestrah, Sonja v Stričku Vanji … Dobila je Glazerjevo nagrado za vloge Markize Marteuill v Nevarnih razmerjih, Vido v Vojakih zgodovine in Marijo v drami Help Vinka Möderndorferja.

Morda sta jo tudi igralsko nelagod­je in občutek odvečnosti v spek­taklih Tomaža Pandurja odpeljala na gostovanja v Trst, kjer je igrala Sue Bayliss v Millerjevi drami Vsi moji sinovi ali Dunjaško v Češnjevem vrtu. Takrat so tudi s štirimi kolegi igralci iz tržaškega gledališča usta­novili skupino z imenom »Popotni komedijanti« in pet let poleti razve­seljevali zamejske Slovence v Italiji in Avstriji. Po končanem obdobju predvsem vizualnega gledališča v Mariboru se je vrnila in odigrala še jubilejno poslovilno vlogo Mary Tyrone v O`Neillovi drami Dolgega dne poto­vanje v noč …

V zadnjih letih je veliko snemala na Radiu Trst A za slovenski program, aktivno pomaga pri vodenju ljubi­teljske igralske družine na Krasu, kjer zdaj večinoma živi, in poučuje v gledališki šoli Studio Art pri Slo­venskem stalnem gledališču v Tr­stu.

Tone Partljič,
predsednik Sveta Festivala Borštnikovo srečanje

Minu Kjuder - sigledal.org | Še zmeraj sem tukaj in igram! - www.dnevnik.si | Borštnikov prstan si nadane Minu Kjuder - www.rtvslo.si | Minu Kjuder, oddaja Igralci brez maske, 1. del - www.rtvslo.si, 03.02.2013 | Minu Kjuder, oddaja Igralci brez maske, 2. del - www.rtvslo.si, 10.02.2013 

E-razstava Borštnikovo srečanje 2010 (Janez Hočevar, Borštnikov prstan 2010) | E-razstava Borštnikovo srečanje 2011 (Milada Kalezić, Borštnikov prstan 2011) | E-razstava Borštnikovo srečanje 2012 (Igor Samobor, Borštnikov prstan 2012) | E-razstava Borštnikovo srečanje 2013 (Olga Kacjan, Borštnikov prstan 2013) | E-razstava Borštnikovo srečanje 2014 (Vlado Novak, Borštnikov prstan 2013) | E-razstava Borštnikovo srečanje 2015 (Ljerka Belak, Borštnikov prstan 2015) | E-razstava Borštnikovo srečanje 2016 (Dare Valič, Borštnikov prstan 2016) | E-razstava Borštnikovo srečanje 2017 (Saša Pavček, Borštnikov prstan 2017) | E-razstava Prejemnice in prejemniki Borštnikovega prstana (1970-2016)

Strokovna žirija 44. Festivala Borštnikovo srečanje v sestavi Mario Bran­dolin, Gregor Butala, dr. Maja Haderlap, mag. Mojca Jan Zoran in dr. Blaž Lukan, je Veliko nagrado FBS za najboljšo uprizoritev podelila uprizoritvi Macbeth po Shakespearu Heinerja Müllerja v režiji Ivice Buljana in produkciji Mini teatra in koprodukciji Novega kazališta Zagreb, Cankarjevega doma Ljubljana in ZeKaeM Zagreb in v utemeljitvi zapisala:

Uprizoritev Macbeth po Shakespearu raste v asketski, a celovit, na videz neobvladljiv in nevaren organizem, v uprizoritveno telo, ki pa vseskozi dramaturško in režijsko premišljeno vodi nastopajoče po robovih čiste moči ter v svoj tok neubranljivo povleče še gledalca.

Buljanov Macbeth za popoln učinek ne potrebuje ničesar razen igralcev, zanaša se na njihovo mladostno, moško energijo, ki ji do­daja izkušenost dveh igralk, ene prav tako v moški vlogi, in jih spusti v gladiatorsko areno, kjer poteka boj telo na telo, v katerem ni nikomur prizanešeno, hkrati pa se nenehno zaveda, da je arena tudi gledališki oder, na katerem se je mogoče poigravati, kolikor se da, in se igre tudi v vsakem trenutku zavedati. Macbethova surova igra se odvija v neposredni bližini gledalca, ki hočeš nočeš tudi sam postane del te peklenske, do dna razgaljene uprizoritve. 

Marko Mandić je prejel Borštnikovo nagrado za igro, ki jo je žirija utemeljila z naslednjimi besedami:

Marko Mandić je odigral Macbetha z neustavljivo, a vseskozi nad­zorovano močjo, na skrajni meji razumskega in že čez njo, a hkrati iz samega jedra njegove eksistencialne in bivanjske resnice. 

Mandićev Macbeth je zdaj otrok, ki razdira svet za zabavo, zdaj sin, ki z materino pomočjo preverja moč in oblast, zdaj ljubimec, ki pada v globine erotike in igre, zdaj človek z gonom po udejanitvi volje do moči zaradi nje same in zaradi slasti, ki prihaja z njenega dna, zdaj slehernik, ki ne more razumeti, da njegovo prizadevanje navsezadnje trči ob nedoumljivo, iracionalno moč, ki svet vendarle vrne na stari tir. Marko Mandić je do kraja telesen igralec, do za­dnje mišice razgibana statua, ki pa ji še bolj kakor v svet usmerjena akcija robove kleše v sebe samega obrnjena in nenehno sprašujoča trpnost.

Jure Henigman je prejel Borštnikovo nagrado za mladega igralca:

Igro Jureta Henigmana v različnih vlogah v uprizoritvi odlikujejo raznovrstni igralski izrazi, suverenost, natančnost in divja energija.

Kljub navzven prevladujoči divji energiji, ki je v igri Jureta Heni­gmana kot vodilo v polni meri prisotna od začetka do konca upri­zoritve, so liki, ki jih igralec udejanja, natančno zasnovani, izrazno igralsko pestri in nadzorovani. Henigman igralsko ne podlega moči in energiji uprizoritve, temveč jo s svojimi, tudi tehnično izdelani­mi vlogami, ustvarja, nadzoruje in stopnjuje do skoraj neznosne intenzitete.

Mini Teater Ljubljana | Macbeth po Shakespearu

Tragedija - Macbeth po Shakespearu (City Magazine, 6. 4. 2009) | Ti pa moraš vsakič vstopiti v nenapolnjen prostor (Večer, 14. 2. 2009)  | Macbeth After Shakespeare (Mladina, 6. 2. 2009) | Oder (Indirekt, 6. 2. 2009) | Macbeth po Shakespearu (Reporter, 2. 2. 2009)​ | Fascinantan Macbeth našeg doba (Vjesnik, 5. 2. 2009) | Špricanje moškega principa (Indirekt, 5. 2. 2009) | Zlo je droga (Delo, 4. 2. 2009) | V uprizoritvenem ringu (Dnevnik, 2. 2. 2009) | Macbeth after Shakespeare (Indirekt, 2. 2. 2009) | Macbeth po Shakespearu (Radio Slovenija 1, 31. 1. 2009) | Predstava Macbeth v Cankarjevem domu (Val 202, 30. 1. 2009) | Macbeth s skalpelom in ob cenenem disku (TV Slovenija, 30. 1. 2009) | Macbeth after Shakespeare (Net.hr, 30. 1. 2009) | Avtotransfuzija za razmislek (Dnevnik, 30. 1. 2009) | Nasilje brez konca (Delo, 30. 1. 2009) | Macbeth after Shakespeare (Net, 30. 1. 2009) | Macbeth po Shakespearu (Mladina, 30. 1. 2009) | Hrvatska premijera Macbeth after Shakespeare (Totalportal, 29. 1. 2009) | Macbeth po Shakespearu (Indirekt, 30. 1. 2009) | Macbeth After Shakespeare (Seebiz, 28. 1. 2009) | Macbeth po Shakespearu zaokroža Muellerjevo trilogijo Mini teatra (Primorski dnevnik, 23. 1. 2009) | Ivica Buljan že tretjič s Heinerjem Muellerjem (Dnevnik, 24. 1. 2009) | Macbeth After Shakespeare / Macbeth po Shakespearu (Delo, 24. 1. 2009) | Macbeth po Shakespearu (Radio Kranj, 22. 1. 2009) | Macbeth po Shakespearu (Indirekt, 23. 1. 2009) | Macbeth After Shakespeare (Polet, 22. 1. 2009)

E-razstava Borštnikovo srečanje 2011 (Bartleby, pisar, Velika nagrada FBS 2011) | E-razstava Borštnikovo srečanje 2012 (Nevihta, Velika nagrada FBS 2012) | E-razstava Borštnikovo srečanje 2013 (Ponorela lokomotiva, Velika nagrada FBS 2013) | E-razstava Borštnikovo srečanje 2014 (Svatba, Velika nagrada FBS 2014)  | E-razstava Borštnikovo srečanje 2015 (Hedda Gabler, Velika nagrada FBS 2015) | E-razstava Borštnikovo srečanje 2016 (Učene ženske po motivih Molièrovih Učenih žensk, Velika nagrada 2016) | E-razstava Borštnikovo srečanje 2017 (Nemoč, Velika nagrada 2017)

V tekmovalni program 44. Festivala Borštnikovo srečanje je selektorica dr. Barbara Orel uvrstila 11 predstav, vendar se jih je festivala udeležilo le 10, prav toliko pa je bilo tudi strokovnih pogovorov o tekmovalnih predstavah, ki sta jih na Malem odru pripravila in vodila Jernej Novak in Jaroslav Skrušný. V spremljevalnem programu se je po izboru selektorice zvrstilo 5 predstav, uprizorjene so bile 4.

Strokovni del festivala je obsegal tri simpozije (od katerih sta bila dva mednarodna). Simpozij z naslovom Od Antigone do Krsta pri Savici je obeležil izid II. in III. knjige Zbranih del Dominika Smoleta. Zgodil se je mednarodni simpozij, Povezovanje festivalov Zahodnega Balkana, ki ga je organiziral Slovenski center mednarodnega gledališkega inštituta v sodelovanju s Festivalom BS in mednarodni simpozij Umetnost, kultura, mesto. V Literini knjigarni je bilo v štirih dnevih predstavljenih 14 knjig in 1 revija, v okviru Festivala BS je bila predstavljena tudi monografija Devetdeset let Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru. En dan festivala je bil posvečen delu študentov AGRFT, v okviru katerega so se na dveh prizoriščih predstavili z dvema produkcijama študenti 2. in 3. letnika igre, režije in dramaturgije študijskega leta 2007/2008.

V dodatnem programu se je odvila predstava Barčica za punčke Milene Marković v izvedbi Srbskega narodnega pozorišta Novi Sad ter melolog Faust Fantasia v izvedbi Petra Steina (glas) in Artura Annecchina (klavir).

Dogodki 44. Festivala Borštnikovo srečanje v okviru rubrike Festival BS drugje so se zvrstili na različnih prizoriščih. Nekaj predstav je gostil Prvi oder Prve gimnazije Maribor; po ena predstava je bila odigrana v Kulturnem domu Pekre, Kulturnem centru Pekarna, Visoki poslovni šoli Doba in Avtosalonu Jarc Maribor. Predstava Osamljena ženska se je dvakrat zgodila v Narodnem domu. V okviru Tovornikovih dnevov je bila ena predstava uprizorjena tudi v Selnici ob Dravi.

Strokovna žirija v sestavi Mario Bran­dolin, Gregor Butala, dr. Maja Haderlap, mag. Mojca Jan Zoran in dr. Blaž Lukan je ob zaključku 44. Festivala Borštnikovo srečanje podelila 12 nagrad.

Žirija za podelitev najvišjega priznanja za igralsko ustvarjalnost pa je Borštnikov prstan podelila dramski igralki Minu Kjuder.

* * *

V času 44. Festivala BS se je zvrstilo 59 dogodkov, od tega 41 v prostorih SNG Maribor in 18 na drugih prizoriščih. Vse dogodke si je skupno ogledalo 5.820 gledalcev.