Poročilo o izvedbi 53. Festivala Borštnikovo srečanje
15. – 28. oktober 2018, SNG Maribor in druge lokacije
V letu 2018 je Festival Borštnikovo srečanje doživel nekaj sprememb programske zasnove: uvod v osrednji festivalski del sta predstavljala nova programska sklopa Mlado gledališče in Študentsko gledališče, s čimer se je FBS podaljšal za dodatne štiri dni in je skupaj trajal dva tedna; s ciljem dodatne mednarodne uveljavitve festivala in slovenskega gledališča je bil okrepljen njegov mednarodni značaj; med tujimi festivalskimi gosti so bili tudi mednarodno uveljavljen gledališki avtor Pippo Delbono z dvema predstavama (Evangelij in Radost) ter nagrajena hrvaška predstava ZeKaEm Črna mati zemla. Sodelovanje in vključenost študentov je bila ponovno osmišljena, uveden je bil Dan slovenskih gledaliških ustvarjalcev, v festivalske spremljevalne sklope pa so bile s številnimi soorganizatorji izpeljane različne dopolnilne in strokovne vsebine. Vpeljana je bila nova knjižna edicija Borštnikov prstan, ki se bo vsako leto posvečala lanskoletnemu dobitniku te najvišje igralske nagrade, prva knjiga pa je posvečena prejemnici prstana leta 2017 Saši Pavček.
Programsko jedro 53. FBS je bil izbor gledaliških predstav v treh vsebinskih sklopih: tekmovalnem, spremljevalnem in mednarodnem. V tekmovalni program je selektorica Zala Dobovšek uvrstila deset gledaliških predstav, opazen je bil visok delež neodvisne gledališke produkcije. V spremljevalni program so bile uvrščene predstave, ki so v pomembni meri zaznamovale gledališko sezono in so s svojo inovativnostjo, kakovostjo in dovršenostjo gledališkega izraza predstavljale pomemben umetniški dosežek ali razvojno spodbudo. V mednarodni del programa so bile povabljene predstave, ki so predstavljale opazen umetniški dosežek v širši regiji in so pomembne tudi s stališča primerjave s slovensko gledališko produkcijo in vpliva na njen razvoj. Nova programska sklopa, posvečena usposabljanju pedagoških delavcev in gledaliških ustvarjalcev (Mlado gledališče) ter predstavitvi gledaliških šol (Študentsko gledališče) sta zasnovana kot trajna festivalska vsebina, z izrazito mednarodno dimenzijo, vključevala sta povabljene slovenske in tuje produkcije, temeljno pa sta povezana z dejavnostmi za razvoj obstoječih in novih občinstev.
Uvedenih je bilo nekaj drugih organizacijskih sprememb: pogovori o tekmovalnih predstavah so tekli takoj po ogledu, predstavitve knjižnih novitet s področja uprizoritvenih umetnosti so bile strnjene v enodnevno intenzivno dogajanje, okrepljene so bile povezave z Mednarodnim gledališkim inštitutom in Evropsko gledališko konvencijo.
Ob zaključku 53. FBS sem javnosti podal strnjeno poročilo:
31 gledaliških predstav v petih programskih sklopih, mednarodni projekti, posveti, okrogle mize, simpoziji, delavnice, usposabljanja, koncerta, razstave in publikacije – vse to je bil 53. Festival Borštnikovo srečanje. Na šestih gledaliških odrih je oktobra 2018 stalo 256 igralk in igralcev, v sklopu festivalskega dogajanja se je na devetih mariborskih prizoriščih zvrstilo 31 gledaliških predstav in vrsta festivalskih spremljevalnih dogodkov. Oblikovali smo nova in obnovili dosedanja sodelovanja, festivalu smo dodali uvodni del, namenjen mladim in razvoju novih občinstev, vključenost študentov smo razširili v mednarodno študentsko platformo, na kateri sodelujejo tudi tuje gledališke akademije, skupaj z Združenjem dramskih umetnikov Slovenije smo praznovali dan gledaliških ustvarjalcev, z Mednarodnim gledališkim inštitutom pa njihov visok jubilej. Jedro letošnjega festivala so bile izbrane predstave v tekmovalnem in spremljevalnem programu, letošnji festival pa se zaključuje z gostovanjem enega najbolj cenjenih in mednarodno uveljavljenih gledaliških avtorjev Pippa Delbona. V vsej raznolikosti letošnjih vsebin, gledaliških estetik in produkcijskih pristopov smo lahko prepoznali nekaj izrazitih trendov, ki izpričujejo zavezanost ali celo predanost ustvarjalcev k ponovnemu premisleku o gledališču in njegovi družbeni vlogi, o uprizoritvenih strategijah ter o položaju gledališkega avtorja oziroma ustvarjalca. Videti je, da se ustvarjalci intenzivneje ukvarjajo s problematiko javnega, skupnega in skupnostnega, pa tudi političnega v najširšem razumevanju te besede, to pa počnejo na izrazito angažiran, osebni način, z jasnimi stališči in v izdelanem gledališkem jeziku. Vse to - v povezavi z izrazito nadarjeno generacijo mladih gledaliških ustvarjalcev, ki že ob vstopu v slovenski gledaliških prostor preseneča z izdelanostjo lastne poetike – nas upravičeno navdaja z optimizmom in visokimi pričakovanji. Letošnji festivalski program izkazuje tudi visoko raven povezanosti in pretočnosti institucionalne in neinstitucionalne produkcije, pri čemer sistemske okoliščine, v katerih deluje slednja, terjajo takojšnjo pozornost in odločno ukrepanje kulturne politike, posodobitev sistema in investicije pa bodo potrebne tudi v mreži javnih gledališč. Upamo, da tudi današnji obisk najvišjih predstavnikov oblasti kaže, da se bodo pogovori o možnih rešitvah lahko pričeli takoj - nenazadnje je potrebno korak ali dva opraviti tudi pri vzpostavitvi okoliščin za delovanje in razvoj Festivala Borštnikovo srečanje. Ob Ministrstvu za kulturo in Mestno občino Maribor, ki sta glavna financerja, je letošnji festival podprlo tudi 45 javnih in zasebnih organizacij, podpornikov in sponzorjev, med njimi mnogi prvič.
Aleš Novak,
umetniški direktor FBS