V devetdesetih letih sta po daljšem odmoru, ki je bil predvsem posledica Šeligovega političnega angažiranja, luč sveta ugledali dve novi in hkrati tudi zadnji Šeligovi drami. V sklop Devetdeseta smo poleg njiju uvrstili tudi obe ponovni uprizoritvi Šeligovih dram iz prvega obdobja.
- 1. Kdor skak, tisti hlap, r. Boris Kobal, premiera 21. februarja 1991 v Prešernovem gledališču Kranj.
- 2. Razveza ali Sveta sarmatska kri, r. Vinko Möderndorfer, premiera 11. aprila 1997 v Drami SNG Maribor.
- 3. Svatba, (r. Matija Logar), premiera 6. februarja 1998 v Slovenskem ljudskem gledališču Celje.
- 4. Kamenje bi zagorelo, r. Janez Pipan, premiera 25. marca 2000 v SNG Drama Ljubljana.
KDOR SKAK, TISTI HLAP v Prešernovem gledališču Kranj (1991)
Gledališki list uprizoritve | Video | Plakat | Podatki o uprizoritvi v SiGledal Repertoarju
Predstavo Kdor skak, tisti hlap, je na oder Prešernovega gledališča Kranj postavil režiser Boris Kobal, dramaturg je bil Igor Lampret, za kostumografijo in scenografijo je poskrbela Eka Vogelnik, koreografinja je bila Ksenija Hribar. Glavna vloga je pripadla Bernardi Oman.
Tadej Čater je v svoji kritiki te kranjske uprizoritve omenjal dramaturške prijeme Lampreta, ki naj bi se Šeligovih napotkov »držal zelo trdno, zelo zvesto, kar ima na neki drugi ravni, recimo na aktualistični ravni, izrazito močne socialne nastavke. Namreč, samo sporočilo zgodbe sovpada s trenutnim sprotnim aktualnim načinom življenja na Slovenskem, pa naj se tole sliši kakorkoli že«. Režiser Boris Kobal, takrat debitant v kranjskem gledališču, pa je kritika prepričal predvsem s kritično zabavljaškimi zborovskimi vložki, ki so v tej uprizoritvi nosili posebno težo.
POVEZAVE NA SIGLEDAL DIGITALNE ZBIRKE:
- France Vurnik: Historija iz nekdanjih časov (Gorenjski glas, 26. 2. 1991).
- Tadej Čater: Zborovsko medklicanje: Šeligova drama v Prešernovem gledališču (Dnevnik, 26. 2. 1991).
- Slavko Pezdir: Kdor potrpi, si rože sadi (Delo, 26. 2. 1991).
RAZVEZA ALI SVETA SARMATSKA KRI v Drami SNG Maribor (1997)
Podatki o uprizoritvi v SiGledal Repertoarju | Gledališki list uprizoritve |
Drama je bila krstno uprizorjena v Drami SNG Maribor 11. aprila 1997, režiral jo je Vinko Möderndorfer, za scenografijo je bil zadolžen Tomaž Marolt, za kostumografijo Alenka Bartl, koreografija je bila delo Ksenije Hribar, skladatelj pa je bil Jani Golob. Drama je nastala kot odgovor na vojno v Bosni, avtor sam je v intervjuju za Sodobnost v letu premiere povedal, da je »z grozo v očeh gledal na to balkansko klanje (...) Vse to sem doživljal kot apokalipso zatona zahodne civilizacije, moral sem v neki obliki to sveto jezo izkričati« (Vurnik 1998: 8). V intervjuju Šeligo omenja tudi nepripravljenost in obotavljanje gledališč, da bi njegovo dramo sploh uprizorila, kar Troha pripisuje dejstvu, da avtor v drami obračunava predvsem z nacionalizmom, ki je predstavljen kot vzrok vseh strahot - v času tik po osamosvojitvi Slovenije se je takšna tematizacija nacionalizma izkazala za zelo občutljivo (Troha 2006).
»Deziluzija se zdi dokončna,« opiše Troha močan nihilistični vidik drame, ki bržkone napeljuje k misli, da gre za (povratek na) dramo absurda. Vendar pri tem umanjka temeljna lastnost tega žanra: neverjetna komponenta. »Transcendenca v Razvezi je prazna forma (kletka), ki omogoča manipulacijo oblastnim elitam (...) in zaradi realne predloge onemogoča komiko ter sprejetje absurda« (Troha 2006: 164).
POVEZAVE NA SIGLEDAL DIGITALNE ZBIRKE:
- Braco Zavrnik: Krizna in produkcijska živahnost v SNG Maribor (Delo, 9. 4. 1997).
- Veno Taufer: Prezares ogorčena burka (Delo, 14. 4. 1997).
SVATBA v SLG Celje (1998)
Podatki o uprizoritvi v SiGledal Repertoarju | Gledališki list uprizoritve | Video | Plakat
Uprizoritev Svatbe v devetdesetih letih pod režijsko taktirko Matije Logarja je bila postavljena na deskah Slovenskega ljudskega gledališča Celje. Dramaturška pomoč je bil Taras Kermauner, scenograf Jože Logar, kostumografka pa Darja Vidic.
POVEZAVE NA SIGLEDAL DIGITALNE ZBIRKE:
- Roman Repnik: V svet »normalnih« ljudi (Dnevnik, 5. 2. 1998).
- Slavko Pezdir: Učlovečenje božjih otrok (Delo, 5. 2. 1998).
- Matej Bogataj: Stilizirano odjedanje božjega (Delo, 10. 2. 1998).
- Slavko Pezdir: Ubogi na duhu brez blagra (Novi tednik, 12. 2. 1998).
- Primož Jesenko: Antropološki pasijon (Dnevnik, 9. 2. 1998).
KAMENJE BI ZAGORELO v SNG Drama Ljubljana (2000)
Gledališki list uprizoritve | Video | Podatki o uprizoritvi v SiGledal Repertoarju
Predstava Kamenje bi zagorelo, »drama v dveh delih«, je bila krstno uprizorjena v ljubljanski Drami 25. marca 2000 v režiji Janeza Pipana, dramaturgija je bila delo Vilme Štritof Čretnik, scenografija Sanje Jurca Avci. Kostumograf predstave je bil Alan Hranitelj, koreografinja pa Tanja Zgonc.
Kamenje bi zagorelo po Trohi »nadaljuje spoznanje o radikalni deziluziji oziroma metafizičnem nihilizmu, obenem pa pomeni sklep Šeligovega iskanja hibridnega žanra, ki bi mu uspelo prikazati iracionalni, metafizični svet v sodobnem in empiričnem« (Troha 2006: 164-165). Poniž pa v povezavi s statusom tega dramskega dela v opusu Šeliga trdi, da je Kamenje skupek vseh dotedanjih avtorjevih prizadevanj in »nekakšna literarna oporoka, ki ničesar ne daruje, a tudi ničesar ne skriva pred radovednimi pogledi. (...) Na koncu se nam ponuja freska »semnja ničevosti«, v katerem smo udeleženi vsi, pa če nam je ljubo ali ne, pa če se imamo za čiste in nedolžne ali pa se zavedamo svoje temne, zločinske in destruktivne narave« (Poniž 2011: 160-161).
Za drame v devetdesetih se tako v prvi vrsti zdi, da so rezultat deziluzij - pa naj imamo tu v mislih avtorjeve osebne deziluzije na področju političnega delovanja ali pa tiste, vezane na širši družbenozgodovinski čas, med drugim vojno na Balkanu.
Razstava je od 22. januarja 2014 dostopna na portalu www.sigledal.org. Avtorica razstave je Anja Roter.