Osemdeseta

Sedemdeseta
Osemdeseta
Devetdeseta

Drugi sklop, Osemdeseta, predstavljajo drame iz druge polovice 80. let.

  • 1. Ana, r. Dušan Jovanović, premiera 24. aprila 1984 v Slovenskem mladinskem gledališču.
  • 2. Slovenska savna, r. Dušan Jovanović, premiera 21. aprila 1987 v Slovenskem mladinskem gledališču.
  • 3. Volčji čas ljubezni, r. Meta Hočevar, premiera 11. novembra 1988 v SNG Drama Ljubljana.

ANA v Slovenskem mladinskem gledališču (1984)
Program SMG | Video | Podatki o uprizoritvi v SiGledal Repertoarju

Ana doživi premiero v Slovenskem mladinskem gledališču 24. aprila 1984 v režiji Dušana Jovanovića in dramaturgiji Marka Slodnjaka. V glavni vlogi se je publiki predstavila Milena Zupančič.

Drami Ana in Volčji čas ljubezni sta del »širšega obrata slovenske dramatike k neposredni kritiki komunističnega sistema« (Troha 2006: 161), kamor po Trohi prištevamo še Jančarjev Dedalus, Jovanovićevi drami Osvoboditev Skopja in Karamazovi ter Ruplovi drami Pošljite za naslovnikom in Job. Pri tej kritiki se avtorji, kot so Jovanović, Šeligo in Rupel, formalno naslanjajo na Brechtovo epsko gledališče in njegove učne komade (Troha 2006).

V Ani spremljamo življenje poklicne revolucionarke, ki svoje življenje podredi ideji revolucije, a jo prav ta na koncu pogubi in ji vzame vse, ko postane glavna sovražnica sistema, ki mu je z vso dušo pripadala.

POVEZAVE NA SIGLEDAL DIGITALNE ZBIRKE:

 

SLOVENSKA SAVNA v Slovenskem mladinskem gledališču (1987)
Program SMG | Podatki o uprizoritvi v SiGledal Repertoarju | Video |

Predstava Slovenska savna je svojo premiero doživela 21. aprila leta 1987 pod režijsko taktirko Dušana Jovanovića, ki je poskrbel tudi za scenografijo. Dramaturginja je bila Vilma Štritof, kostumografka pa Doris Kristić.

Uprizoritev je postavljena v savno, ki »predstavlja ves svet« (Troha 2006: 162), v njej pa so pogosti »namigi na ovajanje, usmrtitve nasprotnikov, krajo družbenega premoženja ipd., v tem lahko prepoznamo kritiko tedanjega sistema in oblastnih elit« (Troha 2006: 162). Kronološko ima ta drama posebno mesto, saj stoji med obema »revolucionarnima« dramama in kaže na možnost udejanjenja metafizike v empiriji, kar po Trohi omogoča tudi njuno branje v drugačni luči: »ne predstavljata več popolne deziluzije katerekoli družbene utopije, ampak bolj kritiko konkretnega socialističnega projekta, ki mora propasti« (Troha 2006: 163).
 

VOLČJI ČAS LJUBEZNI v SNG Drama Ljubljana (1988)
Podatki o uprizoritvi v SiGledal Repertoarju| Video | Plakat | Gledališki list |

Volčji čas ljubezni opisuje čas pred in po oktobrski revoluciji. Krstna izvedba igre je bila v ljubljanski Drami 11. novembra leta 1988 v režiji Mete Hočevar. Avtor jo je označil kot »dramo s prologom« z opombo »po nekaterih motivih Aleksandre Kollontajeve«, ruske feministke (1872-1952). Drama opisuje življenje treh generacij žensk, ki doživljajo revolucijo vsaka na svoj način. Podobno kot v Ani se izkaže, da so vse žrtve popolnoma nesmiselne, »saj se osebe izmenjavajo na pozicijah rabljev (ovaduhov) in žrtev v neskončnost« (Troha 2006: 162).

POVEZAVE NA SIGLEDAL DIGITALNE ZBIRKE:

 

Po Trohi se poetična drama pri Šeligu v tem obdobju pojavlja zgolj »kot dekorativni dodatek, ki nima osrednje vloge (še posebej ne v Ani in Volčjem času ljubezni, kjer je sploh ni), vendar je, če gledamo vse tri drame skupaj, implicitno prisotna«. Troha to dokazuje z dejstvom, da je transcendenca v naslednjih dveh dramah, Razveza ali Sveta sarmatska kri in Kamenje bi zagorelo, »preko svojih zastopnikov ponovno prisotna na odru« (Troha 2006: 163).

Razstava je od 22. januarja 2014 dostopna na portalu www.sigledal.org. Avtorica razstave je Anja Roter.