Prostor, ki smo ga imenovali oder, je treba določiti na podlagi te ali one vsebine, ki jo pač zahteva ta ali ona igra. Izpopolniti prostor potom barv, luči, zvoka v ritmično gestikuliranje = mimično dejanje v času in prostoru.
Barve, luči v prostoru in času imenujemo scenično opremo, združeno z lučjo zvoka (dejanje) v prostoru in času (oder in gib). /…/
Moderno opremljeni oder je ekonomičen, to je: z najmanj sredstvi skuša doseči največji učinek, ne da bi prenapolnil dejanje s prevelikim hotenjem. Dekoracija igre naj daje izraz funkcije, to je vsebine igre, ne pa samo zunanji efekt, ki lahko ubije igro in nje gestikuliranje in koloriranje. Dekoracija igre ni nič drugega nego objektivno predstavljena grafična vsebina igre. To se pravi: v dekoraciji igre mora dejanje živeti kakor slika v okviru.
Moderni teater temelji na stopnjevaje se izmenjajoči luči-sence, to je: v menjajočem se razpoloženju igre se menja tudi dekoracija. Radi tega mora moderni režiser gledati na to, da se kuliserija izpreminja, to je, da je dinamična, ne pa stalna = statična od začetka do konca vprizarjanja.
Moderni teater je dinamičen, to je: dekor in dejanje sta bistvo igre ter se izpreminjata ravno tako, kakor igra sama – od začetka do konca, ne pa samo po končanih dejanjih, kakor se to dogaja pri statičnih odrih.[1]
[1] Ferdo Delak: »Moderni oder«. Mladina, št. 1, 1926/27.