Z delom in vnemo mladih, idej polnih gledaliških ustvarjalcev in scenografov je v naši gledališki zgodovini vedno znova prihajalo do konkretnih premikov v igri, režiji, dramaturgiji in scenografiji. Tako kot gibanja zgodovinske avantgarde pred njimi so tudi eksperimentalne in alternativne gledališke skupine na naše odre prinesle svež veter novih, sočasnih likovnih in gledaliških smeri. Eksperimentalna gledališča so uvedla obliko gledališča v krogu, ki je zahtevalo redukcijo scenografije le na nekaj rekvizitov in prostostoječih scenskih elementov. Alternativna gledališča pa so pripeljala do popolnega zbližanja publike in igralcev, v nekaterih uprizoritvah so jih celo povezala v skupen ritual. Eksperimentalna in alternativna gledališča so začela uprizarjati v netipičnih gledaliških prostorih in na prizoriščih zunaj uprizoritvenih poslopij. Scenografijo so večinoma zmanjšala na minimum, mlada generacija scenografov pa je v prostore uprizarjanja uvajala nove sodobne likovne sloge.