120 zvezkov Slovenske Talije, zbirke prevedenih in izvirnih dramskih del, ki jo je Društvo začelo izdajati l. 1867, zrcali duha časa in stopnjo gledališke omikanosti med Slovenci na pragu druge polovice 19. stoletja. Društvo ni bilo zadovoljno z umetniško ravnijo te dramatike, kar je vidno tudi iz precej neuspešnega natečaja za nova besedila, ki ni prinesel nagrajenih del, a boljše pač ni bilo. A je bilo ravno v tem, da je sploh obstajala in bila eden od vogelnih kamnov velikega podjetja. Če je ne bi bili zasnovali, bi gledališko delovali v še večjem krču in še bolj nenačrtno ter ne bi mogli na ničemer graditi, predvsem ne na tistem, kar je bilo v tej dramatiki vendar dobrega. Predvsem pa so igre na odru neposredno spodbujale dramatike k pisanju. Brez rednega uprizarjanja bi bila slovenska dramska bera zato še bolj skopa. V precej trivialnem repertoarju sicer nekoliko izstopajo:
Gorenjski slavček. Lirična opereta v dveh dejanjih. Spisala Lujiza Pesjakova. Godbo zložil Anton Foerster. Zv. 19, 1872;
Kovarstvo in ljubezen. Žaloigra iz meščanskega življenja. Po Schillerjevi tragediji 'Kabale und Liebe' poslovenil Anton Levec. Zv. 27, 1874;
Marija Magdalena. Žaloigra iz meščanskega življenja v treh dejanjih. Spisal Friderik Hebbel. Poslovenil Janko Kalan. Zv. 34, 1876; in
Veronika Deseniška. Tragedija v petih dejanjih. Spisal Josip Jurčič. Zv. 53, 1886.